Zaklad meseca – Jama pri Svetih treh kraljih by ninck13

Jama pri Svetih treh kraljih je eden od tistih zakladov, ki si resnično zasluži pozornost. Predvsem zato, ker nas povabi na nenavaden kraj, prežet z zgodovino. Danes nas postavlja pred izziv raziskovanja podzemnih rovov, ki nas presenetijo s svojo dolžino. Rovi so le rudarsko izdelani predori, ki so v večjem delu svoje dolžine zelo dobro ohranjeni. Rov od vhoda poteka v ravni črti naprej vodoravno, sledi spust nekaj deset metrov s precejšnjim nagibom, potem spet vodoravno do »križišča«. Od tam drugi rov poteka pravokotno na prvega v obe smeri. Vode in blata po tleh je precej, v eno smer se gladina vode počasi viša čez gležnje. V drugi smeri kmalu pridemo do konca dobro ohranjenega rova. Od tam dalje predora niso dokončali in mu nikakor ni varno slediti, saj je v razpadajočem stanju. V podzemlju je mogoče odkriti še kakšne dodatne zanimivosti, a naj bo prepuščeno pustolovskim geolovcem, da jih odkrijejo sami.

A v tridesetih letih prejšnjega stoletja ni šlo za pustolovščine, temveč presneto zares. Stara Jugoslavija je želela nevarnost italijanskega napada preprečiti z izgradnjo obrambne črte od Karavank do Jadrana. Obrambne črte se je med gradnjo prijelo ime Rupnikova linija. Utrdba pod Tremi kralji je bila načrtovana kot eden najbolj utrjenih vrhov v vsej črti, morda celo v tem delu Evrope. Na skenirani skici si lahko ogledate, kakšna bi naj bi bila po prvotnih načrtih. Načrte so tik pred vojno znatno oklestili, do začetka sovražnosti pa so le uspeli izkopati podzemne dele in navpična jaška za dva bojna bloka na zahodni strani. Do utrjevanja izkopov in betoniranja sploh niso prišli.

Po najdbi zaklada: opozorilo, da boste blatni, je treba vzeti resno.

Pred skoraj dvema letoma so nas člani ekip Emahana in Pikacu povabili na skupno odkrivanje skrivnosti pod Tremi kralji. Takoj smo bili za. Če sam vhod od zunaj ni obetal česa posebnega, je bilo takoj po vstopu vse drugače. Ko smo hodili po podzemlju, smo na glas in po tihem razmišljali o rudarjih, ki so tod opravili obsežno delo, velikosti celotnega kompleksa, če bi ga uspeli dograditi in o lažnih upih, ki jih je gradnja obrambnega sistema vzbujala med zaskrbljenimi Slovenci pred drugo svetovno vojno. In kako zaman je bilo vse skupaj. Rupnikova linija v vojni sploh ni bila uporabljena za obrambo – niti na odsekih, ki so bili povsem dokončani …

Vir skice in zgodovinskih podatkov: Jankovič-Potočnik, Aleksander: Rupnikova linija in Alpski zid, Vrhnika 2004. Foto: Emahana