Reševanje sledljivčkov
Napet prispevek o reševanju na Golovcu nas je spomnil, da je včasih potrebno reševati tudi zataknjene male sledljive popotnike. Da – zgodi se, da kak sledljivček za dalj časa obtiči v zakladu, ki je slabše obiskan. Če poleg tega tisti redki obiskovalci raje sledljivček odkrijejo, kot pa ga vzamejo s seboj na pot, je revež obsojen na čakanje v škatlici.
Lastniki sledljivčkov ponavadi budno spremljajo popotovanje svojega geo ljubljenčka in so pogosto nesrečni, ko njihov popotnik pozabljen od vseh čepi v daljnjem zakladu. Kaj storiti? Včasih smo bili obsojeni na prosjačenje lastnika zaklada ali iskanje sledljivčku bližnjih aktivnih geolovcev po forumih z bolj ali manj uspešnimi apeli, naj kdo že prestavi ubogega žužka v kako bolj obiskano škatlo. Leta 2009 se je tako Saschi Wiegmannu porodila ideja o spletni strani, kjer bi lahko lastniki zataknjenih sledljivčkov zaprosili za pomoč lokalne geolovce, ki je luč interneta ugledala konec istega leta. Poimenoval jo je TB-Rescue in za promocijo napravil prav simaptičen video.
Na koncu prispevka o sledljivčkih konec leta 2014 smo napovedali, da jo bomo nekoč malce bolj natančno predstavili. No, morda smo vseeno malce predolgo čakali. Stran je delovala šest let in vse do konca leta 2015 pomagala rešiti 2311 sledljivčkov, za 2878 pa se je izkazalo, da so odšli v geolovska nebesa. Ko je Sascha izgubil voljo z vzdrževanjem in nadgrajevanjem strani, je idejo prevzel ganja1447 ter novo moderno stran za reševanje sledljivčkov ustvaril pod okriljem Projekta-GC, ki je tako dobil še eno uporabno geolovsko orodje.
Na Projektu-GC si lahko v meniju Orodja v razdelku Reševanje sledljivčkov ogledamo zemljevid reševanja, kjer so z modrimi krogi označena področja, ki jih opazujejo posamezni geolovci reševalci. Tudi mi se lahko prijavimo za reševalca tako, da vnesemo eno ali več območij, ki jih želimo opazovati. To storimo z ikono daljnogleda v gornjem levem kotu zemljevida. Posamezno območje definirajo koordinate centrale točke in največja oddaljenost. Svoja območja lahko vklapljamo in izklapljamo, pri čemer se na zemljevidu obarvajo zeleno ali rdeče. Ko nekdo ustvari novo reševalno misijo v našem opazovanem območju, nas sistem o tem opozori.
Novo misijo ustvarimo v razdelku Moje misije, pogoj pa je, da se vaš sledljivček iz zaklada ni premaknil vsaj 4 tedne. Potrebujete le javno oznako svojega sledljivčka (to je tista, ki se začne na TB in ne tista, ki je natisnjena na samem sledljivčku).
Na zemljevidu reševanja lahko vidimo vse reševalne misije. Z zeleno so označene tiste, ki so zgolj v naših opazovanih območjih, z rumeno tiste, ki so v območju, ki ga opazujejo tudi drugi, z rdečo pa tiste ki jih ne opazuje nihče. Sistem samodejno sledi vpisom na Geocaching.com in prilagaja status misije. Misija je uspešna, ko je sledljivček vzet iz zaklada. Poleg tega sistem omogoča tudi dodatne vpise o misiji na Project-GC in sicer opombe, najdbe in DNF. Po treh DNF na Project-GC je misija samodejno prekinjena.
Statistika pokaže, da je reševanja bolj malo. Trenutno 1788 sledljivčkov čaka zataknjenih, do sedaj pa je uspešno rešenih 809. Sistem vodi tudi statistike po uporabnikih in državah. Največ uspešnih rešenih misij ima reševalec s tremi misijami. Samo en je tak, ostali imajo dve ali eno. To lahko pomeni, da so potrebe po reševanju precej razpršene in ne koncentrirane na enem področju.
V Sloveniji sta trenutno dve aktivni misiji, eno so odprli bubiji, drugo pa robeweb (verjetno Španec).
Bubiji iščejo svoj sledljivček, ki ga sumljivo ni v zakladu Strahinj – sv. Nikolaj, pri čemer jim morda meša štrene bližja škatlica sedaj že bivšega vzporednega geolovskega sistema. Robeweb išče sledljivček, ki naj bi bil v 29 GeoPika trail. Če se kdo odpravi tja in ugotovi, da sledljivčka ni, lahko vpiše DNF na Project-GC. Po treh takih vpisih bo misija prekinjena.
Uspešnih reševanj pri nas zaenkrat še ni. Čakamo na FTR (First To Rescue).
Po dveh mesecih, ko se ni nihče zganil in po dobrososedski vzpodbudi, smo se pač mi odpravili na lov za FTR in celo uspeli! 😀