Zaklad meseca – Vas Kocno by lagosi
Na vprašanje, kaj je najbolj privlačno pri geolovu, je pogost odgovor obiskovanje krajev – tudi takih čisto blizu doma – ki jih sicer nikoli ne bi obiskali. Kaj obiskali, zlepa ne bi zanje niti slišali. Tako so tudi tisti redki, ki po štajerskih ravnicah nabirajo geolovske izkušnje in jih pot zanese tudi malo višje, očarani nad pohorsko vasico Kočno. Na svoji spletni strani se razglaša kar za najlepšo slovensko vas (ta naziv je dejansko prejela leta 2006). Če to drži, bo presodil vsak sam. Ne dvomim pa, da se vsi, ki nas je tja zanesla geolovska vnema, strinjamo: tokratni zaklad meseca je postavljen na zelo lepem in nepričakovano zanimivem kraju, ki je vreden obiska. Morda bo prav ta prispevek spodbuda, da dočaka prvega geolovca letos.
Etnološki muzej na prostem
Glavna privlačnost vasice s kakimi 20 hišami, razpotegnjenimi po jugovzhodnem obronku Pohorja, je pravi etnološki muzej na prostem. Vaščani so v skrbno urejeno okolico postavili predmete, ki so jih nekoč uporabljali pri delu na polju ali doma, tako da je praktično vsaka hiša neke vrste razstavna vitrina. Večstopenjski zaklad geolovce popelje po vasi. Vredno se je ustaviti pred vsako »vitrino«, nekatere pa si bo treba, pričakovano, ogledati še malo podrobneje. Za zadnji podatek bo treba še nekoliko višje na točko, s katere se odpre prekrasen razgled proti jugu in vzhodu.
Muzejski eksponat
Svojega navdušenja in presenečenja ob obisku pred skoraj dvema letoma se še dobro spomnim. Na poti na srečanje mariborskih geolovcev od zaklada do zaklada sta mi družbo delala Vane iz kompaskov in bojank. Začelo se ni najboljše. Prvi podatek na izhodiščnih koordinatah smo hitro pridobili, potem pa smo zmotno mislili, da so točke, vrisane na GPS karti v okolici, stopnje tega zaklada. Podatek o nadmorski višini vasi smo zato nekaj časa iskali zaman, potem pa ugotovili zmoto: točke so stopnje nekega drugega zaklada! Vas Kocno je še stare šole zaklad, postavljen julija 2007, ko so bile zahteve (in tudi možnosti) za objavo drugačne. Posamezne točke je treba v GPS vnesti ročno iz opisa. Ko smo se končno znašli v vasi, pa smo samo strmeli. V svetlobi sončnega pomladnega dne so bile vse hiše videti kot iz škatlice, muzejski predmeti na njih in ob cesti pa popolno presenečenje. Ja, če bi se bolje pripravili na obisk, bi vedeli, kaj nas čaka. Ampak potem bi morda manjkalo to navdušenje ob velikem geolovskem odkritju. Naslednje presenečenje je bila končna točka. Ko smo vrgli številke v formulo, nam je GPS pokazal nekoliko oddaljeno lokacijo. Tudi prav. A ko smo parkirali kar nekje ob cesti, so nas začeli obhajati dvomi. Nepotrebno. Naše iskanje se je končalo na še eni lokaciji (seveda ne bom povedal, kje), ki je brez geolova ne bi nikoli obiskali. Še dobro, da smo sicer odlično zakrito škatlico našli tako hitro, da nam je ostalo še precej časa za raziskovanje.
