Koristno in prijetno: CITO dogodek z lovom na vsiljivko ambrozijo

Pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia) ali ambrozija je enoletnica, ki je bila nehote prinešena v Evropo iz Severne Amerike. Še pred nekaj desetletji smo jo pri nas našli le redko, v zadnjih letih pa se je začela množično pojavljati po vseh nižinah Slovenije. Cvetni prah ambrozije, ki je droben in lahek in ga veter raznaša na velike razdalje, je močno alergogen in tudi pri nas postaja vse pogostejši vzrok senenega nahoda in nekaterih drugih alergijskih bolezni v sezoni cvetenja ambrozije v avgustu in septembru. To je eden od razlogov, da so jo v Sloveniji po letu 2010, ko je bila sprejeta Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Ur. l. RS, št. 63/10), dolžni odstranjevati vsi lastniki zemljišč.

Pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia) ali ambrozija

Idejo, da bi pripravili CITO geolovski dogodek, povezan s tujerodnimi invazivnimi rastlinskimi vrstami, smo s kompaski začeli udejanjati, ko je bila letošnja letina ambrozije v semenih, ki so se raztresla iz žvrklji podobnih plodov (kar je rastlini dalo slovensko ime), še varno skrita v zemlji. Zamisli je bilo veliko, na koncu pa smo dogodek GC61CXD – Lov na ambrozijo / Ragweed hunt bolj kot akcijo odstranjevanja ambrozije zasnovali kot usposabljanje udeležencev za samostojno prepoznavanje te rastline v naravi. Simona iz kompaskov, strokovnjakinja za botaniko z Biotehniške fakultete v Ljubljani, je v kratkem predavanju predstavila ambrozijo in nekatere druge tujerodne invazivne rastline. Ne samo z besedami, ampak tudi s sveže nabranimi primerki, ki so jih udeleženci lahko sami prijeli v roke.

Kratek teoretično-praktični uvod…

… in skupne vaje na terenu

Skoraj vsi udeleženci

Prvi odmor smo izkoristili za srečelov za majice in rokavice, ki jih je v podporo dogodku in promocijo akcije osveščanja o ambroziji Rokavice gor (www.rokavicegor.si) prispevala Mestna občina Ljubljana. Sledil je skupinski ogled nahajališča ambrozije na terenu v neposredni bližini z nekaj dodatnimi napotki glede prepoznavanja in odstranjevanja, po skupnem fotografiranju pa še najpomembnejši del dogodka: samostojno delo na terenu s preverjanjem pridobljenega znanja v praksi. V ta namen smo organizatorji prekrižarili travnike od Broda do Mednega in popisali 12 nahajališč. Od velikih sestojev z več deset rastlinami, s katerimi je bilo veliko dela, do nahajališč dveh ali treh rastlin, kjer bi lahko praktično izkušnjo doživeli tudi tisti, ki so bili bolj na tesnem s časom. Na večini nahajališč so moči združile dve do tri ekipe, na koncu pa smo se vsi zbrali še ob njivi ajde pri Mednem, kjer je bilo žvrkljate nadloge toliko, da smo jo pulili do mraka.

Nekaj previdnosti ni odveč, rastlina lahko pri nekaterih povzroči alergijske reakcije.

Čiščenje roba ajdove njive

Ogromni primerki žvrklje med koruzo

Nervoza organizatorjev pred takim dogodkom je razumljiva. Navsezadnje je bil prvi te vrste pri nas. Vprašanj, ki smo si jih zastavljali in upali, da so zgolj odraz negotovosti, je bilo veliko. Ko je srečanje steklo, pa smo hitro videli, da je bil strah odveč. Simonino izvrstno predavanje so udeleženci poslušali skoraj brez klepeta, zavzetost pa je bila na taki ravni, da so Kremenčkovi otroci že med skupinskim ogledom najbližjega nahajališča sami od nekod prinesli trofejni primerek rastline. Bolj kot sem obiskoval skupine na terenu, bolj sem bil navdušen. Prav nihče ni imel težav s prepoznavanjem, vreče so se polnile z žvrkljo in skoraj samo žvrkljo, udeleženci so našli tudi nekaj nahajališč, ki jih med popisovanjem nismo opazili. Ko smo tik pred mrakom zaključili delo v Mednem, se je škodljivke tam nabralo za pet velikih vreč, nekaj vreč pa je čakalo na odvoz še na parkirišču pri Tacenskih brzicah. Sledil je seveda še sproščen zaključek, kot je to po srečanjih običajno. Eni so odšli prej, drugi smo se malo zasedeli in izmenjevali vtise. Kot je videti iz zapisov v spletnem dnevniku, so vsi odšli zadovoljni. Vsekakor spodbuda, da se puljenja ali česa podobno poučnega in koristnega lotimo še kdaj.

Ulov je bil bogat

Žvrkljasta džungla…

… od katere je ostal golosek.

Večina meni, da je bilo dogodka s tem konec. To ni čisto res. Naslednji dan (ker nas je prehitela tema in ker so se količki vtihotapili v avto ene od ekip, ki je odšla prej) so kompaski na nekaj največjih nahajališč postavili začasne tablice z napisom, da smo s teh mest v okviru geolovskega srečanja odstranili ambrozijo. S tem smo skušali dogodek razširiti onkraj geolovske skupnosti in na ambrozijo opozoriti tudi številne sprehajalce, ki so tedne nevedni hodili mimo meter in pol visokih rastlin.

Obvestilo nevednim domačinom

V navdušenju nad uspešno izpeljanim dogodkom bi kdo (stereotipno to radi pripišemo prebivalcem celine, s katere se nam je žvrklja sploh pritepla) utegnil reči, da so česa takega sposobni samo geolovci. Mislim, da bi se z enako zavzetostjo ambrozije lotili tudi potapljači, numizmatiki ali ljubitelji starodobnikov. Naš Lov na ambrozijo je bil lep primer, kaj lahko doseže raznolika skupina, ki jo druži skupen interes, če posebna znanja ali spretnosti posameznikov vzame kot skupno dodano vrednost in ne kot grožnjo. To si velja zapomniti.