In memoriam: Topli izvir Straža (2011-2023)

V soboto, 7. oktobra 2023, sem se za vedno poslovil od svojega tradicionalnega zaklada Topli izvir Straža. Deaktiviral sem ga že prej, sredi julija, ko sta dve ekipi poročali, da ga nista našli. Le dobro leto po tistem, ko sem ga znova aktiviral v novem skrivališču. A vse se je začelo pred skoraj natanko dvanajstimi leti, v začetku oktobra 2011.

Takrat sem bil s komaj kaj več kot 210 najdbami malo naprednejši začetnik (čeprav je v primerjavi s takratnim slovenskim rekorderjem to tako, kot če bi jih zdaj v pol leta našel 2.800). To so bili neki drugi geolovski časi. Pogled na EMŠO je bil bistveno manj zaskrbljujoč kot danes, moji otroci so še z veseljem sodelovali na geolovskih odpravah. V Sloveniji je bilo komaj kaj več kot tisoč zakladov. Tujci so jih hvalili, saj »so v Sloveniji zakladi postavljeni tam, kjer je kaj videti, ne kot pri nas v Nemčiji, kjer že z vsake hišne številke visi en petling«. Objave novih zakladov so bile priložnost za druženje z drugimi geolovci (tudi sredi noči, če je bilo treba), ne za tekmovanje FTF-lovcev. Armade z aplikacijami ni bilo še nikjer, zaklade smo iskali v glavnem z ročnimi GPS napavami. Telegrafski zapisi v slogu “HZZ / TFTC” so bili še vedno bolj izjema kot pravilo. V zakladih si še našel kak uporaben predmet za menjavo, sledljivčkov v njih smo se razveselili kot majhni otroci (no, jaz se še zdaj). Power trailov v teh krajih nismo poznali, čeprav smo že slišali zanje. Slovenski pregledovalec? Mislite si. Zaklade je objavljal Slovak z vzdevkom Vrso. Noben slovenski geolovec do takrat še ni našel več kot 1500 zakladov.

Topli izvir oktobra 2011

Pa vendar so se že takrat začeli množiti na hitro postavljeni zakladi z vsebniki, ki bi bili bolj primerni za recikliranje kot za geocaching, na lokacijah, ki razen škatlice za eno najdbo več niso ponujale ničesar. To je bila tudi spodbuda, da sem postavil zaklad pri toplem izviru. Objava dveh ali treh takih krneki zakladov zapored me je neko popoldne tako ujezila, da sem se odločil postaviti zaklad, ki bo vreden obiska. Doma sem od nekje izbrskal vodotesen vsebnik (tisti starinski kozarček za vlaganje z gumijastim tesnilom – danes vem, da ni bil dobra izbira), vanj vložil svinčnik, dnevnik (tisto majhno rumeno beležko z Geocaching logotipom in vodoodpornim papirjem), nekaj predmetov za menjavo in nagrado za prvonajditelja, neaktiviran Travel Bug. Svoje čase sem v vseh fizičnih zakladih, ki sem jih postavil, pustil neaktiviran sledljivček za prvega najditelja. Danes, ko so prvonajditelji skoraj vedno eni in isti FTF-lovci, me je veselje do tega minilo. Skočil sem na kolo in se odpeljal proti toplemu izviru Straža. Našemu priljubljenemu cilju za popoldanski izlet z otroki in psom, s kolesom ali peš. Čez pokojno brv v Mednem, seveda. Pravzaprav je bilo kar nenavadno, da tam zaklada še ni bilo.

Pri izviru je bila naloga malo težja: najti primerno skrivališče. Nekaj časa sem blodil naokoli, potem pa le ugotovil, da je za tako velikost vsebnika primeren kvečjemu skalni greben med drevjem, ki zakriva pogled na Šmarno goro. Našel sem luknjo pod skalo, iz nje malo počistil zemljo in listje in vanjo le nekako zrinil kozarček z dragoceno vsebino. Pokril sem ga s kamnom, nekoliko poraščenim z mahom. To bo to. Na GPS napravi, takrat sem imel še Garminovo Dakoto 20, sem vključil funkcijo za povprečenje koordinat in jo pustil pri miru kakih pet minut. Ravno toliko, da sem posnel nekaj fotografij izvira. Doma sem pripravil opis in zaklad oddal v objavo. Težav nisem pričakoval.

Zaklad v svoji prvi izvedbi.

Odgovor je prišel še isti večer. Pregledovalec Vrso je zavrnil objavo in zahteval naj »odstranim črko s strešico iz imena zaklada, ker nekatere GPS naprave tega znaka ne prikažejo pravilno«. Slišal sem že te zgodbe, a jim nisem verjel. V recenzijsko opombo je tudi napisal, da se bo na popravek odzval v sedmih dneh. Slišal sem že te zgodbe, a jim nisem verjel. Minuto ali dve po tistem, ko sem prejel zavrnitev, sem popravil naslov in zaklad poslal ponovno v objavo. Potem se je začelo čakanje. Po dveh dneh, ko je bilo objavljenih nekaj drugih zakladov, toplega izvira pa od nikoder, sem mu napisal še eno recenzijsko opombo in ga prosil, naj vendarle objavi, ker sem malenkost, ki ga je motila, popravil takoj. Odgovora ni bilo. Slišal sem že te zgodbe, a jim nisem verjel. Prijatelji so me spraševali, kaj se dogaja, in mi v tolažbo povedali nekaj svojih podobnih izkušenj. Toliko, da veste, kako je bilo takrat. In koliko na boljšem smo glede tega danes!

Deset dni po oddaji v objavo pa vendarle: Published! Stvari so, kot pričakovano, stekle bliskovito. Soseda Bojan in Majda sta v uri po objavi za nekaj minut prehitela takrat ene najbolj vročih FTF lovcev, ekipo bucar, in zabeležila jubilejni deseti FTF za ekipo bojank. Tudi kompaski, takat še kot Vane_SI, so zaklad obiskali isti dan. Prvonajditeljski ekipi sta jim prepustili FTF nagrado. V naslednjih desetih dneh je zaklad našlo kar nekaj geolovcev. Zanimivo, koliko izmed teh, ki so bili med prvimi obiskovalci, je aktivnih še danes! Mirobori, dr.gumpi, vincenc1, Fisher63 in tatanata (v moji družbi, potem pa smo pri meni spekli še rundo kostanjev), Mojizi, Emahana, markpolona, darklugia … Imena, ki jih še danes pričakuješ kmalu po objavi novega zaklada v Ljubljanski kotlini.

Prvi vsebnik je zdržal do konca aprila 2013. Ker je bil prvi nenajditelj precej redkobeseden, sem zapis spregledal in šele v začetku junija opazil, da je treba na teren preverit stanje. Kozarčka ni bilo več. Odločil sem se, da še enkrat poskusim z istim skrivališčem, le da tokat z majhnim okroglim Lock’n’Lock vsebnikom. A že čez slaba dva meseca je izginil tudi ta. Zaklad sem deaktiviral in si vzel nekaj časa za razmislek. V starem skrivališču očitno ne bo šlo več. Tik pred geolovskim srečanjem na Šmarni gori sem aprila 2014 postavil klasično 350 ml Lock’n’Lock škatlico v novo skrivališče: v korenine drevesa kakih 10 m od izvirnega skrivališča v istem skalovju. Zdelo se je vse v redu, potem pa šok: ekipa rozica je sredi poletja sporočila, da je vsebina zaklada popolnoma premočena. Kako je to mogoče? Skrivnost je bila kmalu pojasnjena. Kakih 25 m od prvotnega in 15 m od novega skrivališča so našli izginuli prvi vsebnik. Nekdo ga je vzel iz skrivališča in preprosto odvrgel. Fotografija, ki so mi jo poslali in je ne najdem več, je to potrdila. Ker so ga pustili, kjer so ga našli, sem ga šel poiskat. Mislim, da je kozarček še vedno nekje v svoji izvirni kuhinjski funkciji.

Žalosten konec: izropan, požrt, prebavljen in iztrebljen

Pravzaprav je presenetljivo, da je zaklad v tistem drevesu zdržal kar sedem let do leta 2021. Vsake toliko sem ga prišel pogledat in ga potisnil malo bolj globoko pod drevo za korenine. Očitno je rad silil ven. Ob desetletnici svoje geolovske kariere sem ga 19. aprila 2021 popolnoma prenovil. Staro škatlo sem našel vsem na očeh, v bližini skrivališča je bila shojena stezica. Pa sem se vseeno odločil, da prenovljen zaklad s sledljivčkom, na novo aktiviranim v čast geolovskega jubileja, skrijem v isto skrivališče. Napaka. Konec maja sem ga našel odprtega in izropanega. Sledljivček je izginil (brez da bi sploh začel potovanje), kartonček z navodilom najditelju pa je nekaj napol pojedlo in v škatlici iztrebilo nazaj. Po kar dolgem premoru sem marca 2022 poiskal novo skrivališče daleč od izhojenih stezic. Obisk toplega izvira se je namreč z leti močno povečal, s tem pa tudi število tistih, ki jih ravno pri izviru popade nezadržna želja, da bi nekaj opravili v grmovju za tistim skalovjem. V zadnjem skrivališču je vztrajal do junija 2023. V bližini je nastala stezica in zaklad je še četrtič izginil kljub temu, da je bil skrit globoko pod skalo in nevpadljivo zakrit s kamnom. Končno sem sprejel odločitev, s katero sem dolgo odlašal: zaklad gre v arhiv.

Prvi najditelj EarthCache zaklada na delu

Ta zaklad sem imel zelo rad. Mislim, da so ga imeli radi tudi najditelji. Ni si nabral veliko favoritov, a iz zapisov je bilo videti, da nikomur ni bilo žal, da ga je poiskal. Iz nekega razloga je bil zelo privlačen tudi za začetnike. Med najditelji so bile pogosto ekipe z le nekaj najdbami, za marsikatero pa je bil prav ta zaklad prva najdba. Pri toplem izviru se je začela najmanj ena velika geolovska kariera. Žal pa se je tradicionalnemu zakladu na tej lokaciji iztekel čas. Kar ne pomeni, da toplega izvira ni več na geolovskem zemljevidu. Na dan, ko je bil arhiviran tradicionalni zaklad, je na skoraj isti lokaciji zasijal EarthCache zaklad Topli izvir Straža / Straža thermal spring. Najbrž ne bo imel toliko obiska, in tudi dvomim, da bo za koga prva najdba. Izginil pa, vsaj za časa mojega življenja, najbrž ne bo.