Danijelove dogodivščine (šestnajsti del)

Zaklad Ruska ulica sem našel na poti v stanovanje. Iskal sem nekaj časa in pretipal kar par žlebov, preden sem našel pravega. Šel sem zvečer, ko sem upal, da ne bo nikogar naokrog. Pa sem se zmotil. Med iskanjem je namreč do mene pristopil en starejši možakar in me vprašal, če sem iz bombnega oddelka. No, na kolesu, s čelado, čelko, odsevniki in nahrbtnikom sem bil verjetno malce nenavaden pripadnik bombnega oddelka, razen če bi bil “oddelek za postavljanje bomb”. Rekel sem, da ne, in mu predstavil igro. Možakar je bil simpatičen in sva se prijetno zaklepetala. Povedal sem mu vse o igri in ga povabil, da če se želi, se lahko pridruži. Pa je povedal eno kruto resnico, in to da nima niti interneta, kaj šele GPS Med razlago sem iskal dalje in tudi našel zaklad, tako da sem mu lahko pokazal, kako je videti. Bil je kar zainteresiran in po moje bi bil kar dober geolovec. No, povedal mi je, da je že sedem let v penziji, in da mogoče bi se igro šel, če bi bil mlajši (in seveda, če bi imel internet in GPS Skratka pogovor sva zaključila tako, da sem mu poklonil eno zapestnico, katero je rade volje vzel, se potem poslovila in šla vsak v svojo smer.