Dirka sledljivčkov je končana
Zaključek dirke sledljivčkov pravzaprav ni več novost, saj sta od njega pretekla že dobra dva tedna. To pa je ravno čas, v katerem smo lahko potegnili črto pod devetmesečno potovanje naših dirkačev in pripravili še zadnje dejanje dirke: dogodek, na katerem bomo podelili pokal za zmagovalca in sledljive nagrade, ki bodo, kot smo zapisali v pravilih, na voljo tudi za nekaj tistih, ki so imeli v dirki manj (ali skoraj nič) sreče. Vabimo vas, da se v petek, 19. oktobra, udeležite zaključnega dogodka, na katerem bomo hkrati z dirko zaključili tudi letošnji CITO izziv.
Točno opoldne 15. septembra smo izkoristili dobro delujoče brezžično omrežje v planinskem domu na Sviščakih in posneli prepotovano razdaljo vseh 44 dirkačev. Dirkači so skupaj prepotovali nekaj več kot 965.000 km in obiskali 60 držav na petih celinah. Končni rezultat je bil tak, kot smo ga pričakovali že od srede julija: največ, kar 145.557,2 km, je prepotoval sledljivček Rocky, ki ga je v svet poslal Torchic2 (znan tudi kot najstarejši od mlajših članov ekipe Kremenckovi). Res je imel neverjetno srečo, da je z letališča v Budimpešti odpotoval v Nepal in v TB hotelu v Katmaduju prišel v roke geolovki, ki je bila praktično vsak mesec na medcelinskem potovanju. Rockyjevo potovanje je tudi zgledno dokumentirala s številnimi fotografijami. Na drugem mestu in tretjem mestu sta končala Comfort Rider in Hot Wheels, ki sta prepotovala 75.861,6 km oziroma 68.600,4 km. Hči in oče zmajcica1 in Zabar.ljubljanski sta tako z zmagovalnih stopničk zrinila tretjega družinskega člana s sledljivčkom Gift of Speed.
Sledljivčke in njihovo potovanje bomo seveda spremljali še naprej ter občasno posodobili lestvico in zemljevid lokacij. Prav zanimivo bo videti, kakšen bo vrstni red čez leto dni.
Od zadnjega poročila se pravzaprav ni veliko spremenilo. Vodilni dirkači so v avgustu bolj ali manj utrjevali svoja mesta, do pomembnejših premikov pa ni prišlo. Najbolj je napredoval Speedy frog in hurry, ki se je od zaklada do zaklada prebil na deseto mesto, potem pa je v zadnja dva tedna silovito potegnil Strela McQueen. Potovanje z zahoda ZDA na Irsko ga je z dvajsetega potisnilo na dvanajsto mesto, povratek pa mu je zagotovil dodatnih 8.000 km, da je na koncu osvojil osmo mesto, Speedy frog pa je tako končal kot enajsti. Presenečenje zadnjega tedna je bil je bil ReneDavid: pobran je bil iz zaklada, v katerem ga glede na prejšnje zapise ne bi smelo biti že slaba dva meseca in se že naslednji dan pojavil na Japonskem. To mu je prineslo končno šesto mesto.
Končni vrstni red dirke je naslednji:
Ugotovimo lahko, da so geolovci, ki so jim prišli v roke dirkači, večinoma kar dobro sodelovali in pomagali prispevati kilometre. Seveda jih je nekaj obtičalo v rokah manj kooperativnih geolovskih kolegov (večina tistih, katerih dirkače je s štarta odnesla kanadska ekipa, bi namesto manj kooperativni uporabila precej žmohtnejši izraz), nekaj pa jih je izginilo skupaj z zakladom, v katerem so bili. Ob koncu dirke je bilo zanesljivo pogrešanih samo sedem dirkačev, kar se nam niti ne zdi tako velika izguba.
Zanimiva je primerjava z brazilsko dirko, ki je bila ključna spodbuda, da smo se lotili organizacije svoje. Brazilski dirkači so bili na poti slaba dva meseca dlje kot naši. Zmagal je sledljivček Urso, ki je prepotoval 42.027 km, kar bi mu v naši dirki zadoščalo šele za sedmo mesto. Flash, ki se je kot poseben gost udeležil štarta naše dirke, je potem, ko je bil nekaj časa vodilni, za dva meseca obtičal na Slovaškem in končal tik pod stopničkami. S svojimi nekaj več kot 26.000 km bi se v slovenski dirki uvrstil na trinajsto mesto. Hiter pogled na brazilsko lestvico tudi brez računanja pokaže, da so naši sledljivčki v krajšem času prepotovali več. Morda je ključna razlika v tem, da so naši štartali na dobro obiskanem dogodku, brazilski pa so bili vsi naenkrat odloženi v zaklad na sedežu igre (v katerem je bilo takrat še vsaj enkrat toliko nedirkajočih sledljivčkov).
Prepričani smo, da je dirka uspela. Jo bomo organizirali tudi v letu 2019?