Earth cache day in možnost za nov suvenir

Mednarodni dan zemeljskih zakladov

Vsako leto praznujemo mednarodni dan zemeljskih zakladov, in sicer prvo nedeljo v tednu ved o Zemlji. V letu 2014 je to 12. oktobra! Ta dan praznujemo tako, da vabimo geolovce, da obiščejo zemeljski zaklad, organizirajo geodogodek preko strani geocaching.com ali pa obiščejo kakega od razpisanih dogodkov.

Imate koledar pri roki? Obkrožite 12. oktobra, dodajte smejka in pripišite: »gremo poiskat zemeljski zaklad«. Tega dne bo vaša priložnost, da se pridružite globalni geolovski skupnosti pri unikatni geolovski izkušnji. Leta 2014 geocaching.com tudi prvič podeljuje poseben suvenir vsem, ki bodo vpisali najdbo zemeljskega zaklada na nedeljo, 12. oktobra! Vsak, ki bo na nedeljo, 12. oktobra 2014, vpisal najdbo zemeljskega zaklada, bo na svojem geolovskem profilu prejel nov digitalni suvenir. Suvenir bo na voljo samo ta dan, zato kar takoj začnite načrtovati obisk zemeljskega zaklada. 

Zemeljski zakladi popeljejo geolovce na posebna geološka mesta. Morda boste odkrili gromozanski balvan, ki ga je ledenik odložil pred tisoči let, morda boste po naključju naleteli na zemeljske plasti, ki so jih oblikovali premiki tektonskih plošč. Pri zemeljskih zakladih ni fizičnih škatlic. Vprašanja o geološki točki so objavljena pri opisu zaklada. Raziščite kraj in najdite odgovore na vprašanja, pošljite jih lastniku zaklada, vpišite najdbo in iskriv dnevnik o vaši izkušnji – in že se lahko zapodite za naslednjim zemeljskim zakladom!

Delite svoje dogodivščine na mednarodni dan zemeljskih zakladov na facebookovi strani Geocaching. Če se boste slučajno potikali kje blizu Vancouvra v Kanadi, se pa oglasite še na tretjem mednarodnem geodogodku o zemeljskih zakladih.

In kam se lahko v nedeljo odpravimo, da bi našli earth cache? Možnosti je vsekakor veliko. Brez težav bomo našli primerni cilj za obisk med enim od nadvse zanimivih in domiselno opisanih zakladov, ki so jih za nas pripravili kompaski. Pa tudi nekateri drugi ljubitelji geoloških posebnosti so v Sloveniji pripravili zanimivosti, ki jih je vsekakor vredno obiskati. In ni jih malo, verjemite.

Zemeljski zakladi v Sloveniji

Na Gorenjskem se lahko ustavimo že kar v Kranju, kjer je reka Kokra vrezala pravi kanjon. Od tam se lahko podamo naprej v smeri Preddvora, kjer pri kraju Visoko postanemo na bregovih reke in opazujemo pisana prodišča Kokre. Pot lahko nadaljujemo naprej na Jezersko, ki je vsekakor vredno obiska že samo po sebi. V neposredni bližini pa bomo našli tudi tri zemeljske zaklade in sicer Podor 2008, Lehnjakovi izviri ali Jezerska slatina ter tako z lepo zbirko tovrstnih zakladov počastili naši zemlji in geologiji posvečen dan.

Iz Kranja pa seveda lahko zavijemo tudi povsem na drugo stran, proti Škofja Loki, kjer ugotovimo, da so se tla že tudi precej pred nami včasih kar močno stresla. In s potepanjem nato nadaljujemo čez Davčo (upoštevajoč obvoze zaradi urejanja ceste seveda) do soteske Pasice in naprej čez Idrijo proti Logatcu. Da je tam kup zanimivosti z geološkega vidika, bi nam moralo biti jasno. Tako lahko obiščemo Antonijev rov v Idriji, se ustavimo pri Divjem jezeru, ugotavljamo, kje so hodili dinozavri. Lahko pa zavijemo tudi proti Žirem in v bližini skušamo prevagati Tomaževo mizo.

Seveda pa lahko nadaljujemo potepanje naprej po Gorenjski, vedno višje, vse do Bohinja, Rateč ali Pokljuke. Povsod nas čakajo zanimivi zemeljski zakladi. Prvi postanek je obvezen pri vasi Brezje, res ne daleč od znane romarske cerkve. Če ste že kdaj opazili portale starih hiš v tej okolici, zelenkaste barve, potem veste, kaj je tuf. No, na Peračici pa se boste srečali tudi s slapovi, ki so vsekakor vredni obiska. Preden bomo pot nadaljevali do velikanskega ledeniškega buldožerja pri Radovljici ali obiskali alpski biser – Bled. V njegovi bližini sta svetovno znani Vintgar in pa vedno krasna Pokljuka, ki ima še preden se nanjo zares vzpnemo, svojo luknjo. Seveda je od tu nekako logično še nadaljevanje do Bohinja, še enega gorenjskega bisera. Tudi tu se srečamo z ledeniškim delovanjem in seveda jezerom v objemu gora, lahko pa občudujemo enega najlepših slovenskih slapov – Savico. Seveda pa bi se ob omenjanju slapov, ne mogli sprehoditi mimo Peračice, do katere pa bomo morali nadaljevati po Gornjesavski dolini v smeri Kranjske Gore. Gorski svet je v Sloveniji na vsak način povezan z vodo. To smo do sedaj že spoznali, če pa se podamo proti Ratečam ali pa čez Vršič proti Trenti in naprej mimo Bovca proti jugu, bomo to še bolje videli. Voda ustvarja razkriva zanimive geološke formacije in s svojim delovanjem očitno preoblikuje krajino. Zelenci, Prisankovo okno, Korita Mlinarice, Soča višje in tudi nižje, ko se že umiri, rušilna moč drobirskega toka, Boka, Nadiža, Tolminska korita. Bučeče, smaragdno zelene, žive, čudovite, so te vode. Pa tudi razdiralne in uničujoče. Če jih ne spoštujemo zadosti. Potem pa so tu še gore nad njimi. Rombon, Prestreljnik s svojim oknom. Toliko lepega, toliko vrednega obiska.

Pa smo komaj začeli s spoznavanjem Slovenije. Pred nami sta Trnovski gozd in Vipavska dolina in seveda Kras. Ki je vedno in povsod – krasan. V Trnovskem gozdu lahko obiščemo ledeno jamo Paradano ali pa se pri Ajdovščini ustavimo pri izviru Hublja, vzpnemo do škrapelj pod Sinjih vrhom. Novo doživetje, povezano z vodo, nas čaka v bližnji Vipavi, ob izviru istoimenske reke. Ko omenimo kras in geološke znamenitosti, seveda takoj pomislimo na številne jame. Vilenica, Divaška jama, Škocjanska jama in bližnja dolina. In ko smo že pri jamah seveda ne moremo mimo najbolj znane Postojnske jame, pa Planinske in Križne jame. Toda ojoj, prehitevamo, prehitro smo zavili nazaj proti Notranjski. Na Krasu nas seveda čakajo čudoviti spodmoli pod Sočergo in pa sam kraški rob. Brez obiska teh že ne smemo nazaj proti notranjosti Slovenije. No, sedaj pa res lahko zavijemo nazaj, tja proti beli Ljubljani. Na Pivškem se bo še treba ustaviti. Raziskati flišni konglomerat pri Ilirski Bistrici, obiskati Tektonsko okno pri Knežaku ali Pivška jezera. In se nato ustaviti pri Cerkniškem jezeru ter predvsem obiskovati Ljubljanico. Ne enkrat, bo treba večkrat. Tako kot se pojavlja in izginja. Obrh, Rakov Škocjan, Unica in seveda Ljubljanica, tam pod Retovjem.

Če pa smo iz Ljubljane  in se nam prav daleč ne da, nič hudega. Tudi v okolici, pa tudi samem mestu so geološke posebnosti, ki nas bodo zagotovo pritegnile. Soteska Pekel pri Borovnici je že takšna, pa Ljubljansko barje in jezero Jezero v kraju Jezero. Zanimiva in zabavna jezikovna igra. Če imamo radi Šmarno goro, se bomo ustavili v prostoru in času ali pa si nekoliko južneje ogledali, kako so izdelovali mlinske kamne. Ali pa se bomo zgolj sprehodili do Grajskega hriba in si nižje doli, sredi mesta, ogledali dinozavrova jajca. Če verjamemo, da so prav to bila.

Seveda pa se lahko odpravimo tudi še drugam. Na štajerskem koncu in v Prekmurju je tovrstnih zakladov komaj za vzorec. Najbolj vzhodni je ob izviru mineralne vode pri kraju Nuskova na Goričkem. Na Pohorju ga najdemo pri Lovrenških jezerih, seveda pa je od nedavno eden tudi povezan z jamo Pekel blizu Žalca. Na Savinjskem najdemo enega pri zaganjalki pod Iglo, kjer pa je lahko težava, če je izvir suh, saj takrat naloge ne moremo rešiti in tako tudi zaklada ne vpisati kot najdenega. Na Dolenjskem in v Beli Krajini bomo zemeljske zaklade zaman iskali, še najbližja je Županova jama pod krajem Grosuplje.

Možnosti imamo torej res ogromno, kam in kako, pa je sedaj samo naša odločitev. Toda pojdimo. Zato, da spoznamo nekaj novega, da pobožamo gube naše matere zemlje in da se končno tudi zahvalimo lastniku, ki se je potrudil z opisom in nas na zanimivi kraj povabil.