Geo Maribor 2014 – Beer event

Med tem ko so bili dogodki Mariborskega srečanja prejšnjih let usmerjeni predvsem na soboto, pa so se letos organizatorji odločili, da raztegnejo dogajanje na cel vikend. Kar se je že glede na udeležbo v petek, 6. 6. 2014, izkazalo za odlično zamisel. Črni Baron v Malečniku je tradicionalno zbirališče geolovcev iz Maribora in okolice, zato je bilo razumljivo, da so se odločili, da dogajanje začnejo prav tu. Dobro pivo seveda spada zraven, tako je dogodek tudi dobil ime in postal za marsikoga še bolj privlačen.

Tri legende v senci

Geolovci smo se ob določeni uri začeli počasi zbirati, prišle so tudi ekipe iz Avstrije in Madžarske. Dan je bil vroč, zato smo iskali senco na klopeh ob majhnem ribniku. Nekatere obraze smo videli prvič, z drugimi smo v letih našega brskanja za različnimi škatlicami postali pravi prijatelji. Posamezna srečanja so bila pravo presenečenje, že rahlo zabrisan spomin se je budil, pred očmi so nam tekle podobe. Tako kot je teklo pivo in seveda druge pijače, potem ko smo se preselili v pokriti del, pa so kmalu zadišale tudi tople in nedvomno slastne pice.

Klepet ob ribniku

Seveda pa je bil to samo dodaten razlog za nadaljevanje klepeta o vsem mogočem. Segali smo v preteklost in se dotaknili dogodkov, ki naj bi sledili naslednji dan. Na povabilo Štajerskih prijateljev sva se z gamskom z veseljem odzvala in obljubila, da bova pomagala soustvarjati enega od dogodkov. Ker se je naslednji dan obetal zgodnji začetek, ob slovesu nismo bili prav pozni. Ko so bile na krožnikih samo še sledi pic, kozarci pa prazni, smo prvo srečanje tega vikenda zaključili, se poslovili in odšli vsak na svojo stran. Navdušeni, veseli, predvsem pa prepričani, da nas čaka odličen vikend. In seveda se nismo niti najmanj motili.

Dobrote

Za konec pa še misel enega od udeležencev, našega prijatelja iz Idrije, ki lepo povzame misli nas vseh:

“Kljub temu, da sem bil edini predstavnik iz naše geo-skupine (jah, kaj čmo, razdalja naredi svoje), se na uvodnem druženju ob kozarčku piva nisem niti za sekundo počutil odtujenega. Pravzaprav je bilo tako, kot da se že od nekdaj poznam z ostalimi udeleženci. Govoril sem trojezično in komaj čakam na jutrišnji dan, ko bom lahko spet uporabljal moje medkulturne komunikacijske sposobnosti, ki so se mi danes z vrčkom pivo dodatno ojačale. Vsaj za nekaj trenutkov. Jutri pa s trezno glavo naprej. Novim pustolovščinam naproti “