Geolovsko leto 2016 v nekaj številkah
Konec januarja smo najbrž vsi razen najbolj brezupnih primerkov že zabeležili vse svoje lanske najdbe. Kar pomeni, da je številkam, s katerimi postreže rudnik geolovske statistike project-gc.com, mogoče verjeti in morebitna minimalna odstopanja ne zmotijo več celotne slike. Sicer številke natresemo vsak mesec v okrožnici z geolovskimi novostmi, tokrat pa ponujamo pogled na celotno leto 2016. Pravijo, da ni vse v številkah. In res ni. So pa zanimive. In vsaj enkrat na leto vam lahko pridejo še kako prav (še posebej, če poznate taprave).
Sveži podatki s sedeža igre (hvala, Annika!) kažejo, da je bilo v času pisanja tega prispevka (ob koncu leta 2016 pa le nekaj manj) v Sloveniji 4.338 aktivnih zakladov in 136 neaktivnih (vendar ne arhiviranih) zakladov. Od skupaj 4.474 zakladov je bilo 3.365 oziroma tri četrtine tradicionalnih zakladov, 752 zakladov z uganko, 255 večstopenjskih zakladov, 74 EarthCache zakladov, 13 hibridnih letterboxov, 10 Wherigo zakladov in 1 webcam zaklad. Število Premium zakladov ni omembe vredno, poleg tega pa menda prinaša nesrečo. Podatek, da je bilo v lanskem letu najdenih 4.829 različnih zakladov, kaže na to, da jih je šlo kar lepo število v arhiv. Slednje vemo tudi brez podatkovnega rudarjenja, saj se opazi, da nam na geolovskem zemljevidu manjka nekaj trailov. V resnici je šlo v letu 2016 v arhiv 255 zakladov, medtem ko jih je bilo na novo objavljenih 556. Zanimivo je, da je tudi v zimskih mesecih vsaj en obisk dočakala skoraj polovica (stolpci na spodnjem grafu), avgusta, ko nam pri iskanju izdatno pomagajo geolovski turisti (vijolična črta na spodnjem grafu), pa so bile obiskane vsaj tri četrtine vseh slovenskih zakladov. Mraz ni ovira, največ geolovcev odvrnejo temačni in deževni novembrski dnevi. Le 88 zakladov v letu 2016 ni dočakalo niti enega obiskovalca. To se utegne kmalu spremeniti …
Vsaj en zaklad je v Sloveniji v letu 2016 našlo 2.084 slovenskih geolovcev oziroma ekip. Približno petina (430) je v Sloveniji našla samo en zaklad, dodatnih 283 ekip pa je sledilo tistemu eden ni nobeden in je našlo dva. Število aktivnih slovenskih geolovskih ekip (rdeča črta na grafu zgoraj) mesečno niha okoli povprečja približno 550; pomlad je aprila na lov pognala 731 ekip, novembrsko deževje pa je to število prepolovilo. V juliju, avgustu in septembru so se nam na lovu opazneje pridružili številni geolovski turisti. Možnost za srečanje je bila razmeroma majhna, saj je več kot polovica oziroma 3.319 od skupaj 6.049 tujih ekip, ki so zabeležile najdbo pri nas, našla največ dva zaklada. Skoraj dve tretjini vseh tujih ekip sta prišli iz treh držav: Nemčije (1.767), Češke (1.137) in Avstrije (1.063). Hrvaških ekip je bilo 106, italijanskih 99, madžarskih le 36. Naše zaklade je obiskalo tudi 93 ekip iz ZDA (največ najdb je zabeležila naša gostja Frau Potter) in 136 ekip iz Velike Britanije, izmed katerih po številu najdb izstopa BaggieDave, ki je bil tako navdušen nad našo dirko račk. Obiskale so nas tudi tri grške in ena irska ekipa, še bolj eksotične geolovce pa si lahko poiščete sami (kot rečeno, utegne vam priti prav ?).
Domači in tuji geolovci so v Sloveniji v letu 2016 zabeležili skupaj 105.041 najdb. Nekoliko rajši so imeli tradicionalne zaklade, saj je bil delež najdb teh zakladov za dobre tri odstotne točke večji kot je njihov delež med vsemi zakladi (78,57 % proti 75,21 %). Večstopenjski zakladi so manj priljubljeni, saj je njihov delež med zabeleženimi najdbami 2,94 %, čeprav jih je med vsemi zakladi 5,70 %. Najdbe zakladov z uganko prav tako zaostajajo za deležem, ki ga ta vrsta zakladov zajema med vsemi zakladi (14,71 % proti 16,81 %).
Na vrhu lestvice najbolj obiskanih v letu 2016 ni sprememb. Kraljuje še vedno Ljubljanski grad s 527 najdbami, sledijo mu blejski Sv. Martin s 471 najdbami ter piranski Morigenos in ljubljanski Zmajski most, ki si delita tretje mesto s 419 najdbami. Levji delež teh najdb prispevajo geolovci iz tujine, zato ne preseneča, da je Morigenos edini iz prve deseterice, ki ni v Ljubljani ali na Bledu. Pa tudi zanj bi težko rekli, da ga ne obiskujejo turisti.
Za konec še nekaj besed o geolovskih dogodkih. V letu 2016 se je skupaj 51 dogodkov (41 družabnih in 10 CITO dogodkov) pri nas udeležilo skupaj 287 ekip, od tega 194 ekip iz Slovenije in kar 93 ekip iz tujine (priznam, da me je podatek malo presenetil). Primat največje udeležbe je spet prevzel GIFF 2016 z 82 udeleženimi ekipami, tudi štirih drugih dogodkov se je udeležilo več kot 50 ekip. Ob obilju kakovostnih domačih dogodkov je razumljivo, da je za t.i. meet & greet dogodke manj zanimanja in se jih v povprečju udeleži le nekaj več kot pet ekip (z organizatorjem vred). Najbolj neslavnega tovrstnega dogodka, za katerega sploh ni jasno, ali se je v resnici zgodil, so se udeležile samo tri ekipe.
Tako. Zdaj vemo, kje je postavljena letvica za leto 2017. Vremenoslovci obetajo otoplitev, lov na izboljšanje lanske statistike se lahko začne. In ne pozabite, ni vse v številkah. Saj vem, je rekel eden najhujših (ime in vzdevek sta znana uredništvu), ampak kaj, ko je tako lepo videti svoj vzdevek na vrhu lestvic. ?