Iskanje zakladov pozimi – plaz

Pozimi nas lahko doleti marsikaj. Tudi ob iskanju zakladov. Tako na ravnem kot še toliko bolj na strmih pobočjih. Govorili smo že o zdrsu, ki je zakrivil že veliko smrti v gorah. Druga velika nevarnost so seveda plazovi. Do njih pride ko se gmota snega in ledu začne gibati po pobočju navzdol. S seboj lahko plaz nosi tudi druge predmete, kot so kamenje, debla, veje in podobno. Na proženje snežnih plazov vpliva več dejavnikov: nagib pobočja, hrapavost tal, lastnosti snežne odeje, temperatura in veter. Glede na vrste ločimo plazove suhega in plazove mokrega snega. Bolj natančno pa na:

• plazovi suhega nesprijetega snega
• plazovi suhega sprijetega snega
• plazovi mokrega nesprijetega snega
• plazovi mokrega sprijetega snega

Plazovina

Prvi se sprožijo največkrat kmalu po snežnih padavinah na zadosti strmih pobočjih. Njihova značilnost je izjemna hitrost, aerosol zraka in snežnih delcev se lahko dvigne tudi sto metrov visoko. Plazovi mokrega snega, najbolj značilni v pomladanskem času, so talni plazovi, ki so počasni, toda plazovina je težka in ko se ustavi trda kot beton. Izjemno nevarni so kložasti plazovi. Pri kložastem plazu se gmota napihanega in zbitega snega odtrga in drsi po gladkejših globjih plasteh snežne odeje. Takšen plaz velikokrat sproži tudi posameznik, ki se giblje v gorskem svetu in s hojo ali smučanjem prereže kložo, kar povzroči drsenje snežne odeje pod njo.

O plazovih bi lahko govorili še in še. O njih je bilo napisanih že res veliko knjig, proučevali so jih po dolgem in počez. Kdor bo želel se bo lahko ustavil v najbližji knjižnici in izvedel o plazovih marsikaj. Tu naj zgolj navedem nekaj najbolj osnovnih napotkov, ki naj možnost, da bi plaz videli od blizu ali se celo znašli v njem, zmanjšali na minimum. In lahko vam zagotovim, da plaz nikogar ne pusti ravnodušnega.

Kaj lahko sami storimo, da nas plaz ne bo presenetil in kaj, če do tega vseeno pride?

1. Spremljajmo razmere. Izogibajmo se hoji v gore po sneženju oziroma dokler se nova snežna odeja ne stabilizira. Najlažje bomo to preverili na straneh meteorološke službe, ki v zimskem času vsaj dvakrat tedensko izdaja lavinski bilten. Ob tem bodimo predvsem pozorni na petstopenjsko lestvico nevarnosti plazov. Seveda pa vedno upoštevajmo, da se razmere lahko krajevno tudi močno razlikujejo. Tako je že na posamezni gori povsem drugače, če se znajdete na južni ali pa na severni strani.
2. Ne hodimo v gore sami. Možnost preživetja za zasutega pod plazom izjemno hitro pada. Tako je pomoč tistih, ki so z nami ali vsaj v bližini, običajno bistvena. Reševalci, ki pridejo sicer danes lahko na mesto nesreče zelo hitro, bodo vseeno morebiti prepozni. Da ne govorimo o tem, da v primeru, če bomo sami, ne bo nikogar, ki bi jih poklical.
3. Izkušnje so izjemno pomembne. Te nam bodo omogočile, da bomo znali presoditi katera pobočja so v danih razmerah lahko plazovita in se jih tako izognemo ali če ne gre drugače tudi obrnemo in se vrnemo takrat, ko nevarnosti ne bo več.
4. Upoštevajmo načela gibanja v plazovitem svetu. Prav nič nam ne pomaga, če nas je še toliko, pa nas plaz zajame vse. Zato je treba hoditi v primerni razdalji, upoštevajmo tudi tiste, ki so morebiti pod nami, saj jih lahko plaz, ki ga sprožimo, zajame.
5. S seboj imejmo vso potrebno lavinsko opremo. Njeni trije osnovni elementi so lavinska žolna, lavinska sonda in lopata. Lavinska žolna nam v primeru zasutja omogoča hitro lokacijo zasutega in s tem neprimerno skrajša čas iskanja, s tem pa tudi možnosti za preživetje. Gre dejansko za oddajnik, ki na standardni frekvenci oddaja ton. Lavinsko žolno moramo v zimskih razmerah imeti vedno nameščeno na telesu (torej nikakor v nahrbtniku) in vklopljeno. Če pride do zasutja nekoga pod plazom, svojo žolno preklopimo na sprejem in začnemo z lociranjem zasutega. Lavinska sonda nam s sondiranjem na lokaciji, kamor nas pripelje žolna, omogoča določitev točne lokacije zasutega in s tem skrajša čas, da ga izkopljemo. Hkrati nam tudi pove na kakšni globini je zasuti, kar prepreči, da bi ga med kopanjem poškodovali. Lavinska lopata je običajno iz aluminija ali nezlomljivega polikarbonata, z njo zasutega odkopljemo.

Seveda pa ob tem ne smemo zanemariti ostale opreme, ki jo moramo v zimskih razmerah ali tudi sicer (npr. prvo pomoč) vedno imeti s seboj. Kot običajno je teorija nekaj, praksa nekaj povsem drugega. Zato bomo le z izkušnjami pridobili zadosti znanja, da se bomo plazovom uspešno izognili, v primeru nesreče pa znali hitro in učinkovito ukrepati ter tako pomagati prijatelju v stiski. Zavedajmo se, da v primeru zasutja pod plazom res velja … vsaka sekunda šteje. Pa srečno …