Pomladna geolovska opravila

Zime je tudi koledarsko konec. Sonce je vse močnejše, poljske in gozdne poti se sušijo, dan se daljša. Še Peter Prevc je pospravil smuči. To je čas, ko ob prvih znanilcih pomladi na plan v večjem številu prilezejo tudi geolovci. To je tudi čas, ko je treba preveriti, ali so naši zakladi dobro preživeli zimo, če nas na morebitno škodo ne opomnijo kar najditelji sami. V Sloveniji je bilo na dan objave tega prispevka 133 začasno neaktivnih zakladov (med njimi, skrušeno priznam, tudi trije moji), 442 aktivnih in neaktivnih zakladov pa je imelo atribut, ki opozarja, da je zaklad potreben popravila (needs maintenance). Dela z vzdrževanjem imamo torej dovolj. Kako se ga lotiti?

Tudi kakovostna škatla gre v slabem skrivališču čez zimo k vragu.

Nekoč TB hotel, včeraj žalosten odvržek. Kaj pa danes?

Predvsem je treba najprej preveriti, ali je vsebnik (še) vodotesen, in ga po potrebi zamenjati. Med najboljšimi vsebniki za majhne in večje zaklade so vsem znane lock & lock plastične posode za shranjevanje živil, ki jim pokrov s tesnilom in štirimi zavihki z zaskočnim zapiranjem zagotavlja tako zrakotesno kot vodotesno zapiranje. Za zaklade velikosti mikro se odlično obnesejo vsebniki, ki jim geolovci rečemo petling: polietilenski, epruvetam podobni vsebniki, ki imajo vrat z navojem za pokrovček. Gre pravzaprav za polizdelek, ki ga kasneje oblikujejo v npr. plastenke za gazirane pijače, ko ga v kalupu pri visoki temperaturi napihnejo s stisnjenim zrakom. Med geolovci so priljubljeni zaradi trpežnosti in vodotesnosti (pokrovček odlično tesni, a ga ne smemo privijati premočno, saj lahko v tem primeru poči). Odlično se obnesejo tudi razni namenski vsebniki s tesnilom, ki jih lahko naročimo v trgovinah z geolovsko opremo, pa tudi kakšen improviziran vsebnik, če ima ustrezno tesnilo. Škatlice za 35 mm film, razvpite škatle od skute, kislega zelja ali sladoleda, da škatlic od bonbonov in žvečilk sploh ne omenjam, niso vodotesne in bo vanje slej ali prej prišla vlaga tudi, če niso neposredno izpostavljene padavinam. Vložek v kakovosten vsebnik se povrne kot prihranek pri času za vzdrževanje in kot zadovoljstvo najditeljev.

Tihožitje s kakovostnimi vsebniki.

Seveda pregledamo tudi vsebino zaklada in iz njega odstranimo vse, kar vanj ne sodi, pa se v njem znajde kljub načelu, da je treba menjave opraviti pošteno. In ne glede na kruto resničnost v zakladu pustimo tudi kak dodaten predmet za menjavo. Premočen ali poln dnevnik je treba nadomestiti z novim. Za večji zaklad je mogoče dobiti majhne knjižice ali beležke po razumni ceni (kar je spet vložek v svoj čas in zadovoljstvo najditeljev), za manjše in mikro zaklade pa lahko s prosto dostopnim programom brez posebnega truda natisnemo ličen vpisni listič z vsemi podatki o zakladu. V zaklad sodi tudi sporočilo za naključnega najditelja (natisnite si novo različico), ki ga, če je mogoče, plastificiramo. V večji zaklad lahko vložimo tudi vrečko silika gela proti vlagi. Iz svojih izkušenj težko presodim, ali res koristi, ker pa se vedno najde kakšna vrečka pri roki in ne predstavlja dodatnega stroška, najbrž ne škodi. V izogib zmešnjavi in ali celo alarmu ob naključni najdbi, je treba vsebnik jasno označiti kot zaklad oziroma del geolovske igre, GC koda naj bo vidna na zunanji strani. In če smo že na terenu, lahko znova ocenimo, kako bodo početje geolovca pri iskanju videli in razumeli drugi in kako je obisk geolovcev vplival na skrivališče in področje iskanja.

Vzdrževanje pa se ne konča na terenu. Tudi opis zaklada sčasoma potrebuje kak popravek, zato preverimo, ali vsi podatki v njem še držijo. Lastniki zaklada naj bi preverili tudi ustreznost zapisov v spletnem dnevniku in izbrisali tiste, ki so videti lažni, ponarejeni, neumestni ali kako drugače neustrezni. Če v inventarju zaklada vztrajajo sledljivčki, za katere je očitno, da jih v vsebniku ni, jih označimo kot pogrešane. Seveda ne pozabimo, da bomo atribut, da je zaklad potreben popravila, odstranili le tako, da sami objavimo zapis o vzdrževalnem obisku (owner maintenance). Drugi geolovci bodo tako vedeli, da je zaklad na svojem mestu in v dobrem stanju čaka naslednjo najdbo.

Preverimo tudi, ali je zaklad še primerno skrit.

Če bi bili vsi zakladi tako zgledno urejeni …

Seveda se lahko zgodi, da bomo pri geolovu sami naleteli na zaklad, ki ni ravno v idealnem stanju (ali celo zelo daleč od njega) ali pa ga sploh ni več. Počen ali razbit vsebnik, v katerega je vdrla voda, uničen dnevnik, skrivališče, ki več ne ustreza opisu, manjkajoče stopnje večstopenjskega zaklada ali zaklada z uganko, manjkajoč vsebnik, ki ga je nekdo nadomestil z odvržkom, … Vse to so dobri razlogi, da objavimo zapis, s katerim lastnika opozorimo, da je zaklad potreben popravila (needs maintenance). Treba pa se je zavedati, da s tem zapisom obvestimo samo lastnika zaklada, medtem ko pregledovalec o njem ne bo obveščen. Pregledovalec bo obveščen le o zapisu, s katerim predlagamo arhiviranje (needs archived). Glede te vrste zapisa je večina, sam pri tem nisem nobena izjema, preveč zadržana. Kolikokrat smo že našli zaklad, pri katerem tudi večkratni pozivi k vzdrževalnem obisku niso spremenili ničesar? Predlog za arhiviranje je v tem primeru – če zaklada ni mogoče posvojiti – najboljša možnost. Lokacija se bo sprostila in morda bo prišel nekdo z novo idejo in večjo zavzetostjo za vzdrževanje. In postavil nov, še boljši zaklad.