Kdo ga je videl? Geolovci spremljamo pojavljanje metulja admirala!

Geolovci smo ljubitelji narave, hkrati pa obvladamo navigacijo in delo z GPS napravo. V poletnih mesecih in začetku jeseni lahko združimo prijetno s koristnim in razen za iskanje in skrivanje zakladov uporabimo GPS še za sledenje pojavljanja metulja admirala v Sloveniji. S tem bomo sodelovali v projektu Univerze v Bernu, v katerem s pomočjo ljudske znanosti (raziskovanje, ki ga deloma ali v celoti opravljajo ljubiteljski raziskovalci, lahko v sodelovanju s strokovnjaki s posameznega področja) preučujejo pojavljanje in celoletno dinamiko admirala v Evropi. Ste za? Potem preberite napotke spodaj in široko odprite oči na svojem naslednjem geolovskem izletu!

Admiral: hrbtna stran

Admiral: spodnja stran kril

Admiral (Vanessa atalanta) je pisan dnevni metulj z značilnim temnorjavim, rdečim in črnim vzorcem na krilih. Ti metulji so selivci in lahko preletijo velike razdalje. Prezimujejo v toplejših krajih, spomladi pa se selijo proti severu. V Slovenijo pridejo v maju in ostanejo do septembra ali oktobra, posamezni primerki lahko pri nas, predvsem v obmorskih krajih, tudi prezimijo.

Admirali se običajno zadržujejo v bližini hranilnih rastlin. Jajčeca odlagajo na koprive, s katerimi se hranijo njihove gosenice, odrasli metulji pa se hranijo z nektarjem robid, bršljana, kaline in konjske grive. Ni neobičajno, da admiral srka sokove poškodovanega ali nagnitega sadja. Opazimo pa jih lahko skoraj povsod, tudi v bolj urbanem okolju, kot so vrtovi, parki ali pokopališča. Zadržujejo se predvsem na drevesih, grmičevju in cvetličnih obronkih.

Če admirala opazite, se prepričajte, da ga niste zamenjali s sorodnim osatnikom, manj podobna sta mu dnevni pavlinček in mali koprivar. Takoj odčitajte koordinate oziroma si jih shranite na napravi kot točko. Če opazite več admiralov v krogu do 500 m oziroma na posamezni zaključeni enoti (travnik, rob gozda, park), štejte to za eno lokacijo in si zabeležite oziroma zapomnite število primerkov, ki ste jih opazili. Fotografija je dobrodošla, ni pa nujno potrebna (hitro boste ugotovili, da se jim je težko približati za dober posnetek s telefonom). Ko se vrnete z geolova, nam na e-naslov info@geocacher.si pošljite podatek o lokaciji (najbolje koordinate, lahko tudi čim natančnejši opis lokacije ali naslov), datum opazovanja, število opaženih primerkov in življenjski prostor (travnik, gozdna pot, mejica, vrt). Zbrane podatke bomo posredovali Društvu za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (DOPMS).

Doslej zbrane podatke za Slovenijo si lahko ogledate na javno dostopnem zemljevidu. Opažanja z Gorenjske ter iz vzhodne in jugovzhodne Slovenije bodo še posebej dobrodošla.

Pozabite torej na Skrivnostna bitja, tokrat gre zares! No, ne pozabite, hitro si naberite tistih sto smeškov, potem pa se posvetite tem prav nič skrivnostnim metuljem. 😉 Za opaženega admirala sicer ne boste dobili geolovskega spominka, smo pa prepričani, da srečanja s tem frfotavim lepotcem ne boste tako zlahka pozabili.