Kjer tišina šepeta: Dovška baba

Baba. Tista, katere vršiček vedno nekako štrli nad zaraščenimi pobočji nižjih gričev, ko zreš iz smeri Jesenic proti zahodu. S katere sem že tolikokrat vijugal proti dolini. In ob kateri mi vedno pride na misel ena od misli, ki jih je razdrl Joža Čop. Ki je na Babi ležal in čez Luknjo v Zadnjico gledal. Seveda ne dobesedno, ali pač. Zanesljivo je lahko gledal v smeri sedla Luknja, zatrepno dolino Zadnjica pa je vsekakor lahko zgolj slutil. In kje bo dobro izhodišče za vzpon na ta grič? Da še mi pogledamo, če ležeč na vrhu Babe res lahko ujamemo tako zanimiv razgled. Seveda je možnosti veliko. Za katero se bomo odločili, je odvisno predvsem od nas. Mogoče bo še najbolje, da na pot stopimo nad vasjo Dovje.

Dovška baba je vsekakor vrh na katerega se splača povzpeti v vseh letnih časih. Pozimi, s turnimi smučmi. Toda takrat do zaklada ni možno. Ostaja globoko pod snegom. Zato je toliko bolj zanimivo sem gor priti poleti. Rož je veliko, materine dušice, arnike, vse cvete, poganja, raste. Med tem se seveda pasejo krave. Prava gorska idila torej. Da o razgledih na sončen in vroč dan sploh ne govorimo. Več kot odlično, vredno vsakega koraka. In če je čas in volja, ter malo volje za raziskovanje, tudi do bližnjega Koprivnjaka ali Male Babe ni daleč. Zakaj pa ne. Sploh če je lep dan in se daleč vidi. Ob tem pa ni za odmet omeniti, da tu čez poteka še pot, ki nas vodi do točk drugega zaklada, za katerega pa se bomo morali vzpeti iz Avstrije. Saj tudi to gre, to Babo si namreč delita dva naroda.

In kaj pravijo obiskovalci na vzpon?

Icabrian: “Dan poprej so vremenarji napovedovali, da bo oblakov nad 1.500 m konec, pa sva se, spodbujena s Fisherjevim nedavnim obiskom, odlocila, da greva danes soncu naproti. Zjutraj so napoved spremenili, ampak sva bila že odlocena za izlet. Parkirala sva malo pred zapornico na Ravnah in vrh res dosegla v malo vec kot Fisherjevem casu. Na vrhu pa megla in veter, nobenega razgleda, in tudi nobene prave vrocine… Greben sva zagledala šele, ko se je pod nogami odprl prepad. Sva kar odbrzela mimo vrha do skrivališca. V razmerah, kot so bile danes, je širše podrocje skrivališca kar izpostavljeno, teren je bil spolzek in deloma zasnežen, tako da ni bilo šale in sva se iskanja lotila zelo previdno. Predvsem sva iskala stopinje nedavnih obiskovalcev. Nisva jih našla, a je bilo tudi to dovolj povedno. Po kakih 10 minutah previdnih korakov je bila škatlica v rokah, hiter vpis in naprej. Idejo, da bi šla še na Koprivnjak, sva opustila. V megli in brez topo karte bi še kam zašla…”

Vincenc1: “Danes sva z boljšo polovico obiskala Dovško babo. Avto sva pustila na Ravnah in potem po markirani poti do Dovške rožice in nato proti vrhu. Razgledi niso bili ravno idealni, ker so se podile megle in tudi pihalo je na vrhu. Kljub temu, da ima zaklad odlično skrivališče, sem ga dokaj hitro našel in je odlično prestal zimo. Hvala za povabilo na Dovško babo.”

Rozinica: “Although we didn’t find this geocache together, we can say that we both did our best to find it. My boyfrend was staying in Dovje, were our mountaineering club had a summer camp for young mountain lovers. As the weather forecast for this day was good they have decided to go up on ‘Dovška Baba’. When they reach the summit they stopped for a short brake during witch he was trying to fin this geocache. But on his surprise the internet excess was not working, GPS didn’t want to cooperate and it all looked like this cache will stay undiscovered. Across Slovenia, in Logatec, there I was, working, when suddenly I received a text from him saying he needs help. I immediately send him the coordinates, hint ad as much information as i could gather from previous logs. After a short period of time he found it, saying it was not hard, but without my help he would not succeed at all. Happy to say TFTC!