Pirati na Bohinjskem jezeru

Seveda ni bilo, da bi v Bohinj hodil sam. Zato se nas je znova zbrala prava gusarska ekipa, ki si je zadala za nalogo, da najde dva nova zaklada v Bohinju in se udeleži dogodka, ki sta ga prijatelja organizirala sredi jezera. Pritegnila nas je voda, ki tako prijetno ohladi v teh vročih dneh. Pa ne le ta. Tudi zavest, da bo vse skupaj povezano z zabavo in doživetji, je bila tista, ki nas je vlekla v zatrep pod gorami. In bilo je super. Še več. Vreme, ki se tukaj vedno prvo skisa, je že zgodaj zjutraj menda izjokalo svojo bolečino ob gromkem bobnenju. Tako je bil dan lep, skoraj sončen in samo zavijali smo z očmi ob misli na znova povsem napačno napoved vremenoslovcev.

Sam sem znova prispeval čoln, vesla, sodček in nekaj dobre volje. Vinko in najstarejša Sovca sta čolnu vdihnila dušo, Miro pa je seveda kot to zna samo on, svetil poleg 🙂 Splavitev je bila uspešna, pognali smo se na jezero in kot divja ščuka glisirali do mesta, kjer smo lahko zgolj potrdili, da gre seveda za čisto pravi T5. Ker smo bili prvi, smo bili s strani organizatorjev imenovani v komisijo za izbiro najbolj domiselnega prihoda na kraj dogodka. Za nami je priplaval bazenček, za njim pa so počasi kapljali drugi udeleženci. Nekateri kot cela galeja suženjskih veslačev, drugi z elektro pogonom, tretji kot prave žabe, četrti kot po župi ali bolje rečeno supi. Vsak je s strani organizatorjev dobil leseni kovanček, vpis na domiseln logbook pa je bil seveda tudi (skoraj) obvezen.

Sledile so seveda gusarske igre, torej pravo bojevanje, voda je pljuskala vse naokoli, kdo je dobil kakšno tudi z veslom po glavi. Borba je trajala kar nekaj časa, potem pa smo počasi, eden za drugim, odkapljali proti obali. Tam je vsak lahko skočil v zeleni bazenček, zaplaval po supi, kot je odlično prikazal mirobori ali pa si zgolj ohladil pregreto glavo v jezeru. Seveda pa tak dogodek ne bi bil popoln brez odločitve komisije in izbora najbolj domiselnega prihoda na sredino jezera. Soglasno je bil ob sicer odličnem izboru kandidatov izbran Dmrvos, za katerega smo skoraj mislili, da so mu maska, rorček in plavutke kar prirasle.

Seveda pa je bilo treba ostati še nekaj časa, afterparty v bližnjem lokalu je postregel z marsikatero geolovsko zgodbo, predvsem pa je bil tudi prava talilnica idej za bodoče dogodke in srečanja. Ko bi jih le nekoč lahko uresničili. Seveda je beseda lažje tekla ob zlati tekočini, ko je bilo te dovolj, pa smo počasi odpujsali vsak na svojo stran. Vsekakor odlično izveden dogodek, kar potrjujejo tudi zapisi in pohvale v logih udeležencev. Tako lahko le upamo, da se naslednje leto srečamo spet.