Kjer tišina šepeta: Slivnica

Kateri hrib je tisti, kjer čarovnice najraje plešejo? Kjer je luknja, iz katere menda zvečer na svojih metlah odjezdijo po skrivnih pohodih. In od koder verjetno pričarajo meglice, ki se spustijo nad vodo Cerkniškega jezera, kadar ga sploh kaj je. Slivnica seveda, lahko dostopni kucelj, ki komaj dovoli, da se predihaš. Tako nekako sem zabelil misel ob začetku svojega zapisa, po enem redkih, sedaj že lanskoletnih pohajanj. Dan ni bil ne vem kako poseben, oblačni pokrov je kar nekako obvisel na nebu. Toda razgledi so bili res lepi in užitek je bilo priti na obisk. K čarovnicam menda.

Očaki

Kar nekaj zakladov je na Slivnici. Pa ne mislim tistih, naravnih. Teh je seveda več kot preveč. Že če se boste proti vrhu napotili iz Cerknice, boste šli mimo Gradišča, ki je sedaj s popravljenimi koordinatami običajno prav hitra najdba. Do vrha boste vsekakor stopili še mimo zaklada nekoliko starejšega datuma z imenom Cosumap2. Čemu se ima zaslužiti za nenavadno ime in kaj sploh pomeni, boste vsekakor lahko prebrali v opisu zaklada. Če sedaj nadaljujete levo, pod vrhom in se po cesti, ki tudi štirikolesnikom dopušča vzpon do vrha, nekoliko spustite, boste ob žalostnem obeležju druge svetovne morije našli še eno škatlico. Padlemu junaku. Koordinate mogoče malo odstopajo, toda v kopnem je skoraj ne morete zgrešiti.

Pot proti vrhu

Seveda je na pobočjih še nekaj zakladov, ki jih boste lahko skušali najti, če se boste proti vrhu odpravili s kakšne druge smeri. Toda naj bo za tokrat dovolj, ostanimo na svoji poti in se od spomenika vzpnimo po lepo vidni stezi proti vrhu. Do njega se že splača povzpeti, saj se prav z najvišje točke odpirajo posebej lepi pogledi. Ko pa bomo videli že vse ali pa nas bo začelo morebiti že malo hladiti, se le pripravimo na tisto, zaradi česar smo sem gor predvsem prišli. Na srečanje s čarovnicami. Saj vendar verjamemo, da je prav Slivnica njihovo prebivališče. Torej morajo tukaj nekje imeti svoj brlog.

Kje pa je jezero?

Coprniški brlog je zanesljivo zaklad že sam po sebi. Luknja sredi pobočja. In vanjo se je možno spustiti. Po železni lestvi. Če bomo hoteli najti še škatlico … nič več ni treba povedati. Naj se dogodivščina začne. In le vprašanje naše sreče je ali nas bo do Cerkniškega jezera, suhega ali mokrega, odnesla kakšna čarovnica na svoji leteči metli ali pa bomo morali po slovesu od tega zanimivega naravnega biserčka, vzeti pot pod noge kar sami. Kakorkoli že, vedeli bomo, da je bilo sem gor res vredno priti. Zaradi zakladov, ki smo jih našli. In ki so še vedno, vse okoli nas.

Upanje