Namig za izlet: Adam ljubi Evo
V grebenu, ki nad eno najbolj slikovitih Fužinskih planin Krstenico zraste proti severozahodu v osrčje brezpotij na bohinjski strani Triglava, so trije izrazitejši vrhovi: Krsteniški, Jezerski in Prevalski Stog. Ob slednjega sta prislonjena skalna stebra, ki jima domačini pravijo Adam in Eva. V legendarnem Miheličevem vodniku iz leta 1974 je dostop nanje opisan kratko in z majhnim fontom, kar me je kot najstnika tako pritegnilo, da je bil Jezerski Stog (2040 m) eden mojih prvih samostojnih gorskih ciljev. Le zakaj bi hodil po označenih poteh, to je za penzioniste… 😉 Zaklad Adam ljubi Evo, postavljen prav na vrhu Jezerskega Stoga, sem zato opazil že čisto na začetku svoje geolovske kariere, a je moral na obisk počakati dobrih sedem let.
Običajno izhodišče za dnevni izlet je planina Blato. Od tam se bo večina iz množice parkiranih avtomobilov zagnala na pot proti planini Jezero ali V Lazu, geolovec z Adamom in Evo v mislih pa se bo usmeril na samotno lovsko pot proti Krstenici. Kar takoj bo zagledal sporočilo, da je zaradi vetroloma katastrofalnih razsežnosti iz decembra 2017 pot mestoma težko prehodna. V spodnjem delu je nekoliko dolgočasna in strma, ko pa se približa razglednemu robu nad planino Blato, postane hoja pravi užitek. Do Krstenice ni več daleč, geolovec pa že pogleduje na svojo navigacijsko napravo in se pripravlja na najdbo zaklada na tej planini. Po najdbi je pravi čas za pogled v nahrbtnik, če se v njem skriva kak sendvič.
Med pastirskimi stanovi poiščemo široko pot naprej po zahodni strani grebena Stogov proti krnici in nekdanji Planini Jezerce, od katere je ostalo samo (za žejnega planinca neuporabno?) korito z vodo. Nekje na pol poti se prvič odpre lep pogled na cilj, ki povprečnemu pohodniku deluje kar malo strašljivo. Pa ni tako. Ob že omenjenem koritu z vodo se med žvižgi svizcev usmerimo navzgor po poti, ki v številnih okljukih pripelje na Jezerski preval. Zahodno od prevala so strme stene Adama in Eve, geolovca pa vodi pot po položnem razglednem travnatem grebenu med nasadi planik proti skalni gmoti Jezerskega Stoga. Izpod stene je do vrha še kakih 50 m višine po gruščnati in mestoma krušljivi poti, vendar brez večjih težav.
Na vrhu bo še tako fanatičnega geolovca najprej prevzel razgled, ki gotovo sodi med najlepše panorame v Julijskih Alpah. Potem se bo morda lotil sendviča, ker je od Krstenice le preteklo že nekaj časa, na koncu pa pride na vrsto tudi škatla. Ni je težko najti, saj jo je v zadnjih letih našlo veliko več bunkljev kot geolovcev. O tem pričajo vpisi v dnevnik, nekateri tudi prav nepričakovani. Sam sem bil četrti geolovec, ki je zaklad našel v zadnjih treh letih. Škatlica je v odličnem stanju, sem pa iz nje pospravil vse, kar vanjo ne spada (bonboni, vitamini, …). Domnevam, da so to v njej pustili nevedni bunklji.
Za sestop sem razmišljal o poti, ki je na zemljevidu vrisana na vzhodni strani grebena. Sicer sem našel morebitno izhodišče, a je stezica izginila nekam v travo in sem se odločil, da se je najbolj enostavno vrniti po isti poti. Na Krstenici je v enem od pastirskih stanov mogoče dobiti tudi kaj za pod zob in zlatorumeno tekočino, a ker se ni dalo posedeti v senci, sva šla kar naprej. Najprej na ohladitev v jezeru, potem pa še na kosilo v od mrtvih obujenega Pristavca. Kjer sem spoznal novo bohinjsko tekočo pridobitev.
Še praktičen napotek. Za cesto na planino Blato je bilo treba nekoč plačati uporabnino 10 EUR, kolikor vas bo stal dnevni izlet s tega izhodišča še danes. Če pa se odpravljate v gore za več dni, vam bo občina Bohinj zaračunala 10 EUR za vsak dan uporabe parkirišča. Mladca, ki je sedel na pručki ob verigi, sta zdaj zamenjala avtomatska zapornica in terminal za plačilo parkirnine. Ni pa vse tako črno. Na novem parkirišču pri smučišču Senožeta v Srednji vasi je mogoče parkirati za 2 EUR na dan, ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih pa do odcepa ceste za planino Blato vozi brezplačen kombi. Prvi odhod je že ob 5.30. Za prevoz se je mogoče dogovoriti tudi med tednom, le da ne bo brezplačen.