Namig za izlet: Bistriški vintgar

Tokrat vas vabim na krožni izlet po dolini Bistriškega vintgarja, ki je ena izmed mnogih slikovitih dolin pohorskih potokov. Vintgar pravzaprav pomeni ozko dolino, po kateri teče potok, zato boste dan preživeli ob vodi in si ogledali kar nekaj ostankov bogate kulturne in naravne dediščine ter zavarovanih objektov. Obljubljam vam nepozaben dan, sploh če boste ujeli vroč dan in se tukaj prepustili ohlajajočemu pišu vetra.

Zgornji tok reke Bistrice

Krožno pot boste začeli pri vodovodnem zajetju, kjer lahko parkirate avto. Do rimskega kamnoloma imate dobre pol ure hoda, ravno prav, da se dovolj segrejete. Tik preden boste prišli do rimskega kamnoloma, boste opazili ostanke prvega mlina. Ves čas vas pot vodi ob potoku Bistrica in naslednji, postanka vreden ogled, je slap Šum. Spustite se čisto do njega in si ga oglejte povsem od blizu. Med nadaljevanjem poti boste večkrat prečkali potok, verjetno boste imeli tudi malo blatne čevlje. Prava planinska obutev je torej skoraj obvezna. Počasi se dolina zoži, prostora je le še za potok in ozko stezico. Tako prispete do slapa Žleb. Oglejte si ga, posebno veličasten je pozimi. Še nekaj hoda naprej pa boste prispeli do Štempoharjevega mlina, ki je zadnji in edini v celoti ohranjen mlin ob tem potoku. Če boste ob mlinu v pravem času, vas bo bližnji travnik nagradil z morjem vijoličnih žafranov. Tukaj je tudi pravi čas za počitek in malico.

Do sem ste opravili najtežji del poti, kajti od tukaj dalje se dolina razpre in uživali boste v lepoti narave in šumenju vode. Pot vas v nadaljevanju skoraj po ravnem pripelje mimo Blažičeve elektrarne, ki je drugi najslikovitejši objekt ob poti. Postojte in si jo oglejte. Kakšnih 10 minut naprej pa vas čaka še Maroltova jelka, ki pa se je pred leti na žalost podrla. Včasih ena najmogočnejših v tem delu Evrope, danes pa jo je že krepko načel zob časa oz. bolje rečeno naravni življenjski krog. Oglejte si tudi drugo »starino«, za katero kmet Skerbinjek pravi, da je vsaj toliko stara kot Maroltova jelka ali pa celo več. Za konec obiščite še Ančnikovo gradišče, staro naselje Keltov, kjer so našli orodja za poljedelstvo, ostanke kovaštva in obdelave lesa in lesene ter steklene posode. Vzemite si čas in si oglejte stare zidove, neme pričevalce zgodovine, potem pa se po veliki strmini spustite nazaj direktno do rimskega kamnoloma. Od tod je do izhodiščne točke oz. do geomobila le še nekaj lahne hoje, med katero boste lahko strnili lepe vtise dneva.

Med to krožno potjo boste prehodili nekaj več kot 12 km, naredili 700 višinskih metrov razlike in za to porabili okoli 6 ur.

Krajša krožna pot – 12 km

Ob sprehodu skozi vintgar boste opazili naslednje zavarovane objekte in območja naravne dediščine:

• Potok Bistrica, hidrološki, geomorfološki površinski ter botanični naravni spomenik,
• Rimski kamnolom (GC2WYM0) ali kamnolom serpentina, geološki naravni spomenik,
• Rastišče serpentinske flore pri Zgornji Bistrici, botanični naravni spomenik,
• Gozdni rezervat Gradišče, botanični naravni spomenik,
• Slap Bistriški šum (GC86N0J), hidrološki in geomorfološki površinski naravni spomenik,
• Debela smreka pod kmetijo Žerjav, dendrološki naravni spomenik,
• Ostanki starih mlinov (GC86N0Q) in žag (GC86N0X) (baje 18 enot), etnološki spomenik,
• Drugi slap na Bistrici, hidrološki in geomorfološki površinski naravni spomenik,
• Zgornji slap na Bistrici, slap Žleb (GC5MEZP), hidrološki in geomorfološki površinski naravni spomenik,
• Štampoharjev mlin (GC5MEYY), etnološki spomenik,
• Blažičeva elektrarna (GC86N14), etnološki spomenik,
• Maroltova jelka (GC2WYQ0), dendrološki naravni spomenik.
• Skerbinjekova lesnača (GC86P23), dendrološki naravni spomenik,
• Cerkev sv. Urha (GC3GV0J), etnološki spomenik,
• Ančnikovo gradišče (GC32HHR), arheološko območje.

Pot je lepo vzdrževana in tukaj je prikazana ista tabla iz treh različnih obdobij (2011, 2016 in 2019):