CITO Lago de Predil
Če te povabi, seveda z ustrezno objavo, prijatelj Salzburger na CITO dogodek, potem si enostavno rezerviraš datum in držiš palce prekrižane, da se vse poklopi in kaj ne pride vmes. Kajti veš, da bo dogodek poln srečanj z znanimi in nekaterimi prvič videnimi geolovci s severne strani verige nam tako znanih Karavank. Da bo tudi kakšen nov zaklad pa je tako ali tako jasno, saj je vendarle že ime takšno, da pove, da je to skorajda nuja – skrij zaklad in odnesi smeti. Cache In Trash Out® (CITO) je seveda vsem dobro znana okoljska pobuda, podprta s strani geolovske skupnosti. Od leta 2002 CITO pomaga zaščititi lepoto zakladom prijaznih lokacij. V tem času se je več kot 363.000 geolovcev udeležilo preko 18.000 tovrstnih dogodkov širom sveta. Kar nekaj jih je bilo tudi v Sloveniji, novi pa se organizirajo … da ne rečem rastejo … kot gobe po dežju. In prav je tako.
Pred CITO dogodkom
Na omenjeni dan smo se dobili geolovci. Rad bi zapisal od blizu in daleč, pa temu ni bilo tako. Domačinov seveda ni bilo, saj vsi vemo, da geolov v Italiji ni tako popularen kot je pri nas. Tudi slovenskih geolovcev, z izjemo naju z Ano ni bilo, čeprav je bilo sprva zanimanje veliko. Pa so se nekaterim pokazali drugi načrti, pri drugih se je pojavila težava glede prevoza in tako sva se znašla v družbi koroških kolegov. Od katerih naju je že prva, ki sva jo srečala, ogovorila z “dobro jutro”. Učenje slovenščine ji gre dobro, je povedala, le dvojina je pravi izziv. Prvi zbor je bil pri zanimivem T5 zakladu, ki smo ga absolvirali z odliko brez težav in na prav poseben način. Seveda s posebnim orodjem, kaj pa drugega. Nato pa smo se prestavili na lokacijo CITO dogodka. V bližini je še en zaklad, do katerega je treba globoko zabresti v mrzlo jezersko vodo. Trojica v ribiških škornjih seveda ni segla do kolen golim kosmatim nogam geolovca s sončne strani Alp.
Ko se ulije ravno, ko je najmanj treba …
CITO se je seveda začel z nagovorom ogranizatorja, nato pa smo vzeli vreče in s prvimi dežnimi kapljami stopili ob jezeru, vsak malo v svojo stran, in začeli s pobiranjem smeti. Prav veliko jih sicer ni bilo, vseeno pa se jih je na koncu nabralo za nekaj vreč. Te smo z dežniki v rokah zložili na mesto, kjer jih je prevzela komunalna služba mesta Trbiž. Še skupinska slika, nekaj klepeta, zacingljali so telefoni. Seveda … smeti so šle ven, nov zaklad je tu. Skupinska najdba s kopico smeha, ko smo kar v vrsti stali za vpis. S tem je bil uradni del končan, nekateri so odšli, večina pa nas je odšla še do zaklada Raimund’s Bunker, ki je, kot lahko potrdijo vsi, ki so ga že obiskali, pravi izziv. Sedaj smo se še preostali geolovci razbežali, vsak je odšel na svoj konec, midva na sprehod okoli jezera, saj se je naredilo res lepo popoldne. Potem pa na Nemške glave in naslednji dan na raziskovanje Rajbla. Je vreden obiska, to vam lahko zagotovim.
