Namig za izlet: Jakob nad Preddvorom

Pred časom smo lahko na naših straneh brali o Jakobovi romarski poti in pravem geolovskem trailu, ki se je ob njej pojavil. Toda brez skrbi. Današnji namig za izlet vas ne bo odpeljal na drugi konec Evrope, ostali bomo blizu doma. Jakob, sicer res zavetnik Španije in še nekaterih špansko govorečih dežel, je nedvomno priljubljen svetnik tudi med Slovenci. Ne le, da mu je posvečenih veliko cerkva, tudi kar nekaj krajev se je poimenovalo po njem. Da o hribih in kucljih ne govorimo. Takšen je tudi rob grebena, ki se spušča s Potoške gore nad Preddvorom in na katerem stoji cerkvica. Priljubljen izletniški cilj je že pred leti postal zanimiv tudi za geolovce, saj je v bližini cerkvice tudi lepo skrita škatlica. In čeprav vzpon zahteva nekaj truda, časovno pa znese odvisno od kondicije od pol ure do ure hoje, je zaklad, skrit leta 2011 do sedaj našlo že 138 geolovcev.

Sveti Jakob

Še niste med njimi? Potem pa le na pot. Izhodišče je nad Preddvorom. Če se pripeljete iz smeri Kranja, takoj za mostom čez Kokro zavijete desno in na križišču po krajšem vzponu nadaljujete naravnost. Pri kapelici peljete desno, pred ograjo, ki omejuje dom upokojencev pa zavijte levo in parkirajte. Čeprav je mest načeloma zadosti, se vam na lep dan ob koncu tedna zna zgoditi, da boste morali mesto za jeklenega konjička iskati višje. In zakaj je pomembno, da z raziskovanjem začnete tukaj? Ker je del prej omenjenega doma upokojencev tudi grad Turn, kjer je med drugim živela prva slovenska pesnica Josipina Urbančič, tudi Turnograjska poimenovana. In si lahko tam ogledate tudi njej posvečeno spominsko sobo. Nato pa s potjo na Jakob začnete kar preko senčnice, ki se danes imenuje po pesnici. Seveda pa lahko izberete tudi kakšno drugo pot. Morebiti mimo Pustega gradu, kjer lahko na tako imenitnem mestu najdemo še en lep zaklad, ene slovenskih geolovskih legend, miroborija.

Notranjost cerkvice

Sedaj sledi sopihajoči del, po eni od poti do vrha, cerkvice in koče. Ene? Dejansko dveh. Ob cerkvici stoji Planinska koča Iskra, malo nižje pa obnovljena Francijeva koča. Če sta le odprti torej zadosti možnosti za okrepčilo. In potem? Domov? Ali raziskovat okolico. Vse je možno. Odvisno od želja in časa. Zanimivih zakladov je v dolini še kar nekaj. Morebiti se spopadete celo z menda zakletimi verzi že omenjene Josipine. Zmiraj krasna je narava, je pela. Ali pa se podate višje, seveda čez mesec ali dva, ko bo toplota že povsem polizala sneg tudi z nekaj višjih koncev. Javorov vrh in Hudičkov boršt sta seveda nadvse zanimiva kraja, kjer boste nadobudni mladini, če bo seveda slučajno šla na ta izlet, lahko povedali jako zanimive zgodbe o hudiču in temu, kako je sredi strmega travnatega pobočja nastala takšna nenavadna zaplata skorajda pravilnih dimenzij. Kakorkoli. Za katero pot se boste že odločili, bo zanesljivo prava. Naj pa vseeno velja. Srečno. Pa kjerkoli že ste ali boste.

Zaplata in Hudičkov boršt, zadaj zasneženi Storžič