Namig za izlet: Kremžarjev vrh

Geolovci smo v svojem bistvu popotniki. Pa najsi potujemo za novo najdbo na drugi konec sveta ali zgolj do cerkvice na bližnjem hribu. Saj končno ni važna dolžina poti, temveč samo doživetje, spoznavanje še neznanega. Tudi če iz bližnjega grma ne skoči tiger, temveč zgolj opazimo pikapolonico na Ivanjščici, nam to lahko prinese nasmeh na ustnice. Kot nam ga lahko prinese potepanje po Koroškem. Saj vendarle veste, kje je to? Zapeljemo se proti Velenju, nadaljujemo v smeri Slovenj Gradca in nato … se tam vsaj malo ustavimo. Saj ne, da bi nadaljevanje raziskovanja ne bilo zanimivo. Vse kaj drugega. Toda treba je začeti na začetku, počasi in z malo žličko. Kremžarjev vrh. Od tam si lahko ta del Slovenije lepo pogledamo zviška. In se ob tem sprehodimo, pri hoji pa srečamo vrsto prijaznih domačinov, ki še znajo pozdraviti.

Torej kje na pot? Kjerkoli hočemo. Saj kot na vsak kucelj se da priti z vseh strani. Ker pa je najbolje slediti rdeče belim Knafeljčevim markacijam, jo proti priljubljenemu vrhu mahnimo kar z obrobja Slovenj Gradca. Tam poiščimo primerno parkirišče, nato pa zadihajmo v hrib. Stopamo po poti, ki teče prijetno skozi gozd, preči travnike, odpirajo se razgledi. Če imamo kondicije na odmet, smo po dobrih dveh urah že pri koči, če ne, pa potrebujemo minuto ali dve več. Po počitku se odpravimo še do najvišje točke, saj ta ni predaleč. Mimo kapelice bomo hodili le nekaj minut. Saj ne, da bi se od tam kaj več videlo, vrh je namreč sredi dreves. Toda spodobi se že, da stopimo do tja, pa še škatlica, ki nas vsekakor zanima, ni predaleč.

Kam pa sedaj. Tudi za vrnitev navzdol do ravnine so vse smeri odprte. Toda ker bomo verjetno želeli priti nazaj do izhodišča, bi bilo morebiti najbolje, da odrinemo v smer Šmartna pri Slovenj Gradcu. Spust bo prijeten, srečanj ravno prav, po vrhu pa nas na koncu sreča cerkvica svetnika, ki je pogumno premagal prav zmaja. Od tu lahko oberemo še kakšen zaklad, ki ga srečamo na Gozdni učni poti Tičnica. Čeprav so škatlice v dokaj slabem stanju, je že sama pot zanimiva in pravi zaklad. Ta pot nas bo tudi pripeljala nazaj do izhodišča. Kam pa sedaj? Marsikam lahko. Saj smo vendarle naše raziskovanje Koroške šele začeli …