Novoletni dan ob Donavi
Na novega leta dan smo imeli kar natančno določen načrt kam in kako. Pa se nam je ta začel podirati, ko so Madame Tussauds v Pratru dokaj samovoljno odprli šele dve uri kasneje kot običajno. Vseeno smo se odločili za obisk številnih znanih oseb in z njimi prebili prijetno uro. Na koncu smo pomahali še Robiju Williamsu, nato pa se nam je že mudilo. Tudi na novega leta dan domači geolovci niso počivali, organizirali so dva izjemna dogodka. Pohiteli smo proti podzemni železnici in naprej avtodomu. Seveda se nam je ravno ko se je najbolj mudilo obesila navigacija, toda z nekaj poznavanja cest tu okoli in smisla za orientacijo nam je uspelo, da nismo spet zašli v zanke Vienna International Centra, temveč šibali po pravi poti.
Parkirali smo ob cesti, zagrabil sem brisačo in kopalke in stekel proti obrežju Nove Donave. Gre dejansko za kanal, ki se višje pri hidroelektrarni odcepi in umirjen zaradi druge, nižje ležeče, predstavlja odlično letno kopališče Dunajčanov. In seveda nekaj norcev sredi zime. Kot sem bil tudi sam. Na mizo ob poti sem zmetal stvari, se preoblekel v kopalke, prerinil mimo v bunde oblečenih gledalcev, eni od njih ob obali v roke porinil fotoaparat in ji okoli vratu vrgel brisačo in že zakorakal po spolzkih stopnicah k mrzli vodi. Kot je nekdo izmeril je imela 2,7 stopinje. Odlično. Zmočil sem roke in noge in zaplaval. Seveda sem prvih nekaj metrov krepko lovil zrak, potem pa je šlo. Odplavati si moral do splava na katerem je bila karikatura Big Duschbaera. To je bil zaščitni znak geolovca, ki je žal tragično umrl v prometni nesreči, njegovo tradicijo pa nadaljujeta žena in hči. Pri splavu je bil tudi potapljač, ki je skrbel za varnost. Meni je rekel naj se ne prijemam splava. Seveda sem ga razumel povsem narobe in bi tako kmalu račke na njem osvobodil. Pa so ostale tam, kjer morajo biti, sam sem eno vzel in odplaval nazaj. Vsaka račka je namreč sledljivček, trajni spomin na enkraten dogodek. Tudi nazaj seveda ni bilo težav, čeprav je bila voda res hladna in sem že malo čutil mravljince na koncih prstov. Med tem sta prišli do vode tudi dve predstavnici Sovc, katerima sem predal fotoaparat, seveda ob ustrezni zahvali moji nepričakovani fotografinji. Oblekel sem se, pojedel nekaj keksov, seveda v obliki račk in poskusil čilijevo žganje. Odlično pekoča zadeva. Ki te tudi pogreje. Vseeno sem se še malo tresel na vsake toliko, zato je bila pravilna odločitev, da se pogrejemo.
V bližini, le nekaj deset metrov proč je namreč potekal drug dogodek, peka na žaru. Oglje je že žarelo, na veliko rešetko so geolovci začeli zlagati kose mesa, razne klobase, sire. Tudi mi smo prinesli hrenovke, ki so se seveda odlično spekle. Malo sem postopal okoli, klepetal, popisoval sledljivčke. Na mizo so geolovci nalagali razne omake, solate, vse skupaj je postalo pravi družabni dogodek. Odlična zadeva, jo bo vsekakor treba izvesti enkrat tudi v domačih logih. Ko smo spekli vsak svoje in se je druščina že začela malo usipati, smo tudi mi počasi, ob zahvalah za odlične dogodke v teh dneh, odšli po naši poti naprej.
Vsaka čast dr.gumpi za skok v mrzlo vodo! Mi smo imeli čast prijazne medvedke spoznati poleti v Poreču, ko so tudi organizirali srečanje, ampak takrat so bili še trije. 🙁
Ja, življenje se ti lahko hitro zasuka ali pa ga kar na enkrat ni več. Duschbaer je bil voznik tovornjaka in tragična nesreča pri delu … jah, ni kaj reči 🙁 Ko pa boste hodili po Dunaju, pa le rešite tega Letterboxa, posvečen je prav njegovemu spominu in niti slučajno vam ne bo žal – http://coord.info/GC4C936 Zaklad je bil objavljen pred enim mesecem, danes ima 98 favoritov!!!
Blizu končne stopnje pa je ta zaklad – http://coord.info/GC3N01M katerega se vsekakor splača obiskati! Ker je ogrooooomen 😉