Smo geolovci! Poznate nas pod vzdevkom … NiSEM

“Sem NiSEM”, se mi predstavi visok možakar s štajerskin naglasom.
“Kaj si?”
“NiSEM.”
“Kaj zdaj, si ali nisi?”, ga ponovno pobaram.
“Sem NiSEM”, ponovi in mi z nagajivim nasmehom na ustih seže v roko.
Tako nekako je izgledalo najino spoznavanje na Velikem geolovskem pikniku, tik preden sva se dogovorila za skupno akcijo na Ljubljanskem barju.
Za tokratno predstavitev smo poprosili Matjaža, glavo mariborske ekipe NiSEM, ki pravi, da so žal zlata leta mariborskega geocachinga zamudili, a jih je ta aktivnost kljub temu tako prevzela, da jim je postala način življenja.

Se lahko na kratko predstavite in poveste nekaj besed o sebi?

Ponavadi se predstavim kot: »Jaz NiSEM Matjaž«. 😀 Nas je pa v ekipi več, cela naša družina: hčerki Eva, 14 let, in Nina, 11 let, žena Simona in jaz, Matjaž. Levji delež entuziazma in iskanja zakladkov pripada seveda meni, najbolj pa sem vesel, ko uspemo vsi skupaj opraviti kakšen kolesarski izlet in ob tem poiskati nekaj zakladkov. Zgodi se, da punce včasih jamrajo in se jim več ne ljubi, toda naslednji dan smo vsi zadovoljni.

Po izobrazbi sem strojnik, po duši pa informatik. Delam kot vodja informatike v večjem mariborskem podjetju, ki ima nekaj več kot 1000 zaposlenih. Kot informatiku mi noben dan v službi ni enak, ker rešujem vsak dan drugačne probleme. In to je zanimivo. V trenutku, ko mi neko delo postane rutina, ga delegiram naprej. In tako je tudi doma. Vedno iščem nove izzive in rad raziskujem. Z računalniki se za hobi ukvarjam že od časov Spectruma in prvih PC XT računalnikov. Moje raziskovanje prostega časa se nanaša torej predvsem na brskanje po internetu, kar pa ni bilo vedno tako. Sem namreč eden tistih »srečnežev«, ki smo živeli že b.i., seveda pa ne b.c. (op. a.: b.i. – before internet, b.c. – before Christ). 😀

Že od mladih nog z veseljem zahajam tudi v planine in sem z leti postal tudi planinski vodnik. Delujem pri Planinskem društvu Fram, kjer smo vsi zelo aktivni. Poleg izletov, ki jih imamo vsak vikend, je naš glavni letni dogodek mladinski planinski tabor, kamor pride okoli 60 otrok.

In če to združiš, dobiš geocaching. Reši vprašajček s pomočjo računalnika in ga poišči tako, da greš po planinski poti. Geocaching je bil pravzaprav smiselna nadgradnja teh dveh hobijev s sladkorčkom na koncu poti.

Lahko pojasnite pomen svojega vzdevka, ki ga uporabljate na strani geocaching.com?

Imamo dve hčerki: Nino in Evo. Imen NiSEM izbral jaz, sem pa ob rojstvu predlagal, da:

1. naj bo ime brez šumnikov, da se lažje zapiše elektronski naslov,
2. naj bo ime slovensko in čim krajše, da ni možno delati različnih okrajšav,
3. se obe imeni ne začneta z isto črko, ker lahko potem hitro napišeš okrajšavo (NH, EH, …).

Zgolj naključje pa je hotelo, da je možno iz prvih črk naših imen sestaviti slovensko besedo nisem. Tisti »i« smo si pa še sposodili pri Nini. NiSEM je torej izpeljanka iz imen Nina, Simona, Eva in Matjaž.

Kdo vas je navdušil za geolov, kdaj ste našli svoj prvi zaklad in kaj vas je pri igri pritegnilo?

Popoln samouk. Nekaj let sploh NiSEM vedel, da je geocaching tako popularen v Sloveniji in NiSEM nikogar poznal, ki bi se s tem ukvarjal. Nikogar NiSEM imel, ki bi mi razložil vsaj osnove, zato sem kar nekaj tednov študiral geocaching stran. S časom in izkušnjami pa lahko rečem, da sem osvojil vso potrebno osnovno znanje in s tem lagodno zaplaval v geocacherske vode. Zdaj bi lahko rekel, da sem že napredni uporabnik, kljub temu pa sem vedno vesel kakšne nove ideje pri zakladkih.

Prav neomejeno število idej je tisto, ki me je pritegnilo v geocaching. Daje mi možnost, da realiziram kakšne ideje in različne uganke, ki so bile do zdaj samo ideje. Seveda pa vsi, ki ste že postavili kakšen zakladek veste, da vsaka postavitev zahteva svoj čas. Tega je tudi pri meni bolj malo, ker sem dejaven še na drugih področjih. Ampak za geocaching se vedno najde čas, bi rekla moja dekleta. Trenutno imam na zalogi 32 idej za postavitev zakladkov, ki čakajo na realizacijo.

Ženske pravijo, da prvega ne pozabiš nikoli. In tako je tudi pri geocachingu. Bila je nedelja, 12. maj 2013. Takrat sem se prvič prijavil na spletno stran. Kot popolni zelenec. In potem smo šli skupaj z otroki poiskati zakladek SONČNA URA/SUNDIAL na Pobrežju, ki je 100 metrov oddaljen od našega doma. Namig je bil »kovinska dvojčka« in niti sanjalo se mi ni, kaj bi to lahko pomenilo. Oddaljevali smo se od sončne ure in nič ni bilo jasno, dokler teh dvojčkov nismo zagledali. Veselje otrok ob prvi najdbi: »Nepopisno!«.

Tisti dan smo poiskali še enega: Hipremarket Merkator Pobrezje, naslednji dan pa še The Betnava mansion in tako se je začelo. Potem smo šli na morje in je geocaching ostal na stranskem tiru. Leto 2013 smo končali z 12 najdenimi zakladki.

Moram pa povedati, da takrat še ni bilo pametnih telefonov in takšnih tehničnih možnosti kot danes, tako da sem vsako iskanje moral pripraviti doma in naložiti koordinate na GPS. Tiste prve opise sem si vse natisnil na papir, kar pa sem pozneje s prihodom pametnih telefonov opustil, ker ni bilo več priročno.

Kakšni zakladi so vam najbolj všeč (mestni, v naravi, uganke, večstopenjski …?)

Na začetku poti so me najprej pritegnili vprašajčki, saj sem se tukaj nekako našel. Eni so bili res težki, a mi niso dali miru. O nekaterih sem premišljeval včasih tudi pol leta, da sem jih potem rešil. Danes pa je tako: ko nekam gremo, seveda najraje poberemo tradije. Ko pa pridemo v kakšno neznano mesto, pa najprej poiščemo dober multi, ki predstavlja mesto, kljub temu, da nam multiji preveč ne ležijo, ker je treba vložiti veliko dela za majhen izplen.

Kateri od zakladov, ki ste jih našli do sedaj, se vam je najbolj vtisnil v spomin? Lahko poveste zakaj?

Najbolj si verjetno zapomniš tiste, v katere si vložil največ truda pri reševanju. Ena taka mala zmaga pri reševanju je bila, ko sem reševal Crypto II: Cipher in Crypto III: Key, ki imata pri nas zaporedno številko #111 in #112. Za njiju sem porabil okoli 5 ur nočnega reševanja, glede na Geochecker in število vpisov pa vidim, da gre reševanje teh zakladkov bolj od ust do ust, kot pa po metodi »reši sam«.

Še eden takih res težkih je Forties are beautiful ヅ, ki je v meni tlel kakšnega pol leta. Posebej mi je šel na živce, ker je blizu mojega doma in sem težko čakal na smajlija. Vsake toliko časa sem ga potegnil na plano, malo testiral različne spletne strani, sprobal vse možne kombinacije pa nič. Dokler NiSEM na spletu odkril nekega programa, ki te usmeri k pravilnemu tipu dekoderja in z njim lahko potem tudi dekriptiraš različne tekste. Posvetili smo mu najdbo #500.

Od trailov pa nam je bil najbolj všeč Trail po Ostrovrharjevi poti, predvsem zato, ker smo ga obiskali zgodaj pomladi, ko so cveteli zvončki, hrib nad njimi pa je bil roza barve zaradi cvetočega resja. Na koncu smo bili nagrajeni še s krasnim pogledom na ljubljansko kotlino z zasneženimi vrhovi v ozadju.

Geolov je običajno prava pustolovščina. Lahko opišete dogodivščino, ki se vam je pri iskanju zakladov najbolj vtisnila v spomin?

Vsi rečejo, da je dogodkov mnogo, a naša družina ima enega posebnega. Ne vem, če boste slike upali objaviti, a zgodba gre nekako takole. Na začetku smo bili popolni samouki. Vseeno nam je bilo, ali so zakladki zelene, modre ali oranžne barve. Doma smo v Mariboru na Pobrežju, zato smo se najprej lotili bližnjih zakladkov, predvsem takih, ki so bili dostopni peš ali s kolesom. Smajli na Pobrežju se nam je zdel zelo zanimiv, zato smo se prvič do njega odpravili peš na božični dan leta 2015. Mahnili smo jo do Smajli-Ksiht-#15, ki leži tik ob cesti. Nalogo, ki se skriva pod vprašajčkom, smo spregledali in seveda iskali na header koordinatah, kjer pa nismo našli nič, razen … žgečkljivih napisov na drevesih: SEX V ŽIVO – LAHKO SNEMATE, GLEJTE BRESPLAČNO, VEČ NAS BO, BOLJŠE BO, SEX CONA. Postavitelj JakoPok verjetno sploh ni vedel, kaj se skriva na header koordinatah.

Ni mi dalo miru, zato sem se kmalu po prvem obisku odpravil tja sam. Seveda brez uspeha.

No, naslednjič smo se, ironično spet z otroki, odpravili do Smajli-Ksiht-#15 5. junija 2015. Spet smo vpisali DNF in se odpravili preveriti še Smajli-Ksiht-#16, katerega header koordinate so pri nekem gospodu doma na vrtu. Na vrtu ima tudi lepo češnjo, ki je bila takrat že lepo rdeča. Videl nas je, da se smukamo tam okoli in nekaj iščemo. Potem nas je le nagovoril ter nam dovolil, da si naberemo nekaj češenj. Razložili smo mu, kaj iščemo, pa je rekel, da še nikoli ni videl nikogar, ki bi kaj podobnega iskal. Že tretjič smo se z dolgim nosom vrnili domov. Do takrat smo imeli že 71 vpisov in tudi nekaj najdenih vprašajčkov, pri katerih pa je seveda bila naloga jasno zastavljena.

Zgodovinski trenutek se je potem zgodil 9. julija 2016. V četrto gre torej rado in tako smo vsi štirje s kolesi prevozili lepo pot ob Dravi in poiskali 24 vprašajčkov geoarta Smajli-ksiht. Od tega smo jih našli 15, ostali pa so počakali na zimo, ko ni bilo kopriv.

Tako smo se mi na trdo naučili, kaj pomeni modri vprašajček. Dandanes se na to vedno spomnimo, ko iz avtoceste zavijemo na Pobrežje in se peljemo tam mimo. Ko ženo piknem s prstom v koleno, takoj ve, zakaj sem se nasmejal. Aja, še to, snemali nismo nikoli, prav tako tudi nismo nikoli naleteli na akcijo. 😀

S kakšno navigacijsko napravo ste začeli iskati zaklade in če nam lahko zaupate, kakšno sedaj uporabljate za iskanje?

V našem Planinskem društvu Fram smo že tam nekje leta 2010 kupili nekaj GPS naprav Garmin GPSmap 60CSx in eno sem dobil v uporabo jaz. Takrat so vsi učili hojo od točke do točke. Za izlet sem si pripravil 7 do 10 orientacijskih točk in tako testiral uporabo GPSa. Track sem sicer znal posneti in pogledati na Google Earthu, kje smo se potepali, NiSEM pa ga znal narisati oz. pridobiti iz interneta. Šele čez nekaj let sem ugotovil, da je tudi to možno. Tracki so bili seveda objavljeni na Google Earthu, NiSEM pa jih znal konvertirat za napravo Garmin. Danes za to uporabljam pretvornik koordinat GPSBabel.

Potem sem pa naredil prehod na Samsung Galaxy S7 in program C:geo, ki ga še zdaj uporabljam. Za izdelavo sledi in izračun točk pa uporabljam program Oruxmaps, kamor lahko uvozim *.kml, *.loc in *.gdb datoteke.

Zanesljivo ste se že srečali s kakšnim geolovcem ali ekipo pri iskanju zaklada. Je bilo srečanje zanimivo? Vzdržujete stike s tem geolovcem ali drugimi še naprej?

Prvo in žal edino naključno srečanje smo doživeli v Umagu s slovensko ekipo Z3l3zny, ko smo med krompirjevimi počitnicami iskali zaklad Under Maris. Oni so že iskali zakladek po hribu, mi pa smo se pripeljali s kolesi do točke 0. Beseda je nanesla besedo in potem smo ga skupaj »odkopali«. Naslednje dni smo skupaj poiskali še nekaj drugih zakladkov okoli Umaga, videli pa se žal nismo več.

Kaj pa srečanja z bunkeljni in skrivanje pred njimi?

Nekih strašnih problemov z bunkeljni pravzaprav NiSEM imel. Če jih vidim, jih ignoriram, če pa kdo kaj vpraša, pa jim razložim kako in kaj. En takšen primer je bil, ko sem obiskal Hudiceve skale in sem tam srečal dva penzionista, ki sta mi prijazno razložila, da imajo skale »podobno vlogo kot Stonehange«. Tam okoli zimskega solsticija sonce v dopoldanskem času posije skozi špranjo med skalami in to sem imel srečo tudi videti. Jaz sem jima nato na kratko povedal o skritih zakladkih in skupaj smo enega tudi poiskali. Bila sta navdušena.

Se radi udeležujete dogodkov? Vam je ostal kateri v posebej lepem spominu?

Tudi za dogodke smo zvedeli precej po našem prvem najdenem zakladku. Najprej na to sploh NiSEM polagal pozornosti, dokler se NiSEM 21. oktobra 2016 udeležil prvega dogodka: srecanje MB Geolovcev. Žal sem imel takrat časa le kakšne pol ure in sem hitro odšel, nekih drugih priložnosti za srečanje v Mariboru pa potem ni bilo več ali pa smo bili odsotni.

V letu 2017 smo postali precej bolj aktivni in naš drugi obisk nekega dogodka je bil Veliki geolovski piknik v Vrbljenju. In tako smo se začeli udeleževati dogodkov in veseli smo, da lahko pokramljamo tudi z drugimi geolovci, saj nas vse druži ista strast.

Ste že skrili zaklad? Kakšne so izkušnje, odzivi geolovcev?

V gc smernicah piše, da če je edini razlog za skrivanje zakladka sam zaklad, potem raje najdite boljšo lokacijo. Nekako pa vendarle moraš začeti, zato smo prvega postavili bolj testno. Naš prvi postavljeni zakladek je Drevored v Čreti / Čreta tree promenade, za katerega je idejo dala Simona, tehnični del pa sem opravil jaz. Z vsakim nadaljnjim skritim zakladom sem tako spoznal celotno proceduro od ideje do objave in zdaj imamo skritih že 29 zakladkov, od tega 7 posamičnih in 22 zakladkov v enem trailu.

Naš najbolj znan postavljen zakladek je Otroški zakladek … Kids’s geocache, o katerem sem napisal tudi članek »10 dni do FTF-ja«. Moj cilj je, da še bolj obogatim geolovsko sceno v Mariboru in okolici, katere temelje so postavili člani ekipe GeoMaribor.

Enega smo skrili tudi na otoku Iž: The name of Iž. Več o potepanju po Ižu si lahko preberete v enem izmed že objavljenih prispevkov.

Kaj bi v geocachingu spremenil najprej, če bi imel možnost spremeniti eno stvar?

• Da bi lastnik zaklada lahko ob objavi zakladka vpisal željen datum in uro objave. Če bi takrat vsebina bila pregledana in odobrena za objavo, bi bila objavljena na točno tisti datum in uro, v nasprotnem primeru pa bi lastnik lahko vpisal nov datum in čas objave.
• Da bi zakladki, ki jih nihče več ne vzdržuje, šli za nekaj časa v karanteno, šele potem pa v arhiv. V času karantene pa bi lahko te zakladke posvojili.
• FP (Favorite Points) bi omogočil za vse, ne samo za Premium člane, bi pa za Basic člane omejil število objavljenih zakladkov.

Pa še o zakladkih na sakralnih objektih bi rad nekaj povedal. Z veseljem si ogledam kakšno dislocirano cerkev ali podobne objekte, vendar sem mnenja, da zakladki ne bi smeli biti postavljeni direktno v ali na objektu. Tisti, ki zaklad postavlja, naj premisli, da pa ga mogoče vseeno ne bo tako lahko najti … in potem sledi odkrivanje vseh mogočih lukenj in magnetov in gledanje pod kamne in žal včasih tudi razdiranje objekta.

Za konec pa še vprašanje – imate kakšno sporočilo za ostale geolovce?

Kako veste, da ste postali pravi geocacher? Ko vam geocaching ne pomeni več le preživljanje prostega časa ampak postane vaš način življenja!

Za konec bi omenil še besede našega alpinista Nejca Zaplotnika:
Kdor išče cilj, bo ostal prazen,
ko ga bo dosegel,
kdor pa najde pot,
bo cilj vedno nosil v sebi.

Poiščite torej …

 

Vesel bom vaših komentarjev.