Zaklad meseca – Kamnolom mlinskih kamnov / Millstones quarry by Vane (kompaski)
O bogastvu slovenskih geoloških ali zemeljskih oziroma EarthCache zakladov (kot se uradno reče tej vrsti zaklada) smo že pisali. Trenutno jih je aktivnih 76 in (čeprav jih je velika večina v zahodni polovici države) ponujajo raznovrstna doživetja. Za najdbo slovenskega EarthCache zaklada bo treba obiskati izvire mineralne vode, reko s sedmimi imeni, kraške jame in še marsikaj drugega, tudi kak muzej.
Zaklad meseca je tokrat prvič po novem izbralo uredništvo spletišča www.geocacher.si. Že dalj časa smo ugotavljali, da je odziv na anketo premajhen, pa tudi predlogov iz skupnosti ni bilo toliko, kot smo si želeli. Dokončno pa smo dosedanji način izbire opustili po nesrečnem zapletu, ko je lastnik arhiviral enega od predlogov v zadnji anketi, ki je bil po glasovih prepričljivo v vodstvu. Zato nadaljnje glasovanje ne bi bilo smiselno. V prihodnje bomo še vedno veseli vaših predlogov, ki jih lahko posredujete na forumu, zaklad meseca pa bo po bolj opredeljenih merilih izbralo uredništvo (morda tudi ob sodelovanju skupine izkušenih geolovcev).
Tokratni zaklad meseca – Kamnolom mlinskih kamnov – je pravzaprav tudi nekakšen muzej. Muzej na prostem, ki so ga začeli urejati že kamnoseki pred več stoletji, morda celo v rimskih časih, in je svojo dokončno podobo dobil v 19. stoletju, ko so iz kamnoloma izklesali zadnji mlinski kamen. Vane iz ekipe kompaski, avtor več kot tretjine slovenskih geoloških zakladov, pa nam je v opisu predstavil še geologijo, zaradi katere so mlinske kamne začeli klesati prav tukaj.
Kamnolom sem prvič obiskal, ko sem našel bližnji zaklad Osterberg. Informacijska tabla je zbudila firbca, čeprav kamnoloma takrat še ni bilo na geolovskem zemljevidu. Že takrat smo bili navdušeni nad nenavadno steno z vklesanimi (ali bolje rečeno izklesanimi) krožnimi vdolbinami in ostanki mlinskih kamnov v vseh fazah izdelave, ki pričajo, da so delo opustili dokaj na hitro. To navdušenje očitno delimo s kar številnimi geolovci, ki se ustavijo tukaj. V dobrih treh letih od objave je kamnolom obiskalo več kot 130 geolovskih ekip, pa kljub razmeroma velikemu obisku ohranja delež favoritov skoraj 47 %.
Drugič mi je družbo v kamnolomu, tokrat seveda z jasnim ciljem opraviti naloge za vpis EarthCache zaklada, delal bojank. Dostop je bil nekoliko težji kot prvič, ker sva avto pustila v dolini, jaz pa sem spotoma našel še tri zaklade z Ostrovrharjeve poti. Po hecnem incidentu s sprehajalko, ki jo je njen lasten pes prevrnil v trnje, sva se lahko posvetila iskanju odgovorov. Najprej na vprašanja, ki niso obvezna. Le kako so kamen izluščili iz stene nepoškodovan? In kako so ga spravili v dolino ne da bi se razbil? S kakšnim orodjem so tolkli kremenov konglomerat? In zakaj so kamnolom tako nenadoma zapustili, da je kar okamenel v trenutnem stanju? Morda zaradi kakšne nesreče? Na večino teh vprašanj nisva dobila odgovorov. Lažje je bilo z nalogami za vpis najdbe, čeprav so, kot smo pri Vanetovih zakladih vajeni, ravno prav zaguljene, da si je treba celoten kraj dobro ogledati in razmisliti o tem, kar smo opazili. Tudi midva z Bojanom sva odgovore usklajevala še v avtu na poti domov. Z enim pa sva se strinjala takoj: kamnolom mlinskih kamnov je eden tistih neverjetnih pozabljenih krajev, ki ga brez geolova nikoli ne bi obiskala.
Tega smo tudi mi že obiskali, ko smo se zgodaj spomladi odpravili po Ostrovrharjevi poti. Res je vreden ogleda. Zelo boste presenečeni, ko boste našli še zadnjega “Mohikanca”, ki se ni odkotalil v dolino.