Koristno, nato pa še prijetno na Krvavcu

Eni geolovci so praktični. Organizirajo si najprimernejši prevoz in se na mesto geolovskega dogodka pripeljejo brez drame. Eni (in eni bi rekli vedno eni in isti), ki morajo biti vedno nekaj posebnega, pa skušajo pritegniti pozornost že s prihodom na označeno parkirišče. Bralci naj sami ugotovijo, med katere spadam. 😉

Vsekakor sem imel ambiciozen načrt. Sloves krvavških dogodkov, zimskih in pomladnih, me je zvabil iz hiše. Sredi dopoldneva s kolesom od doma na Jezerca, da bom imel še kaki dve uri časa za iskanje zakladov v bližini lokacije CITO dogodka Čiščenje Planine Krvavec. Mala malca. OK, malo večja malca, ampak nič, kar ne bi zmogel že kdaj prej. In do malo pod Ambrožem je šlo po načrtih. Potem pa kot da bi se zaletel v zid. Najbrž kombinacija zamude z odhodom od doma, neizdatnega zajtrka in preveč kofeina. Slaba dva meseca prej sem daljšo vožnjo s podobno višinsko razliko zmogel brez težav. Tokrat pa ni šlo več nikamor, čeprav je bilo oblačno vreme z občasnimi kapljicami dežja kot nalašč za kolesarjenje. Vlekel sem se kot megla, počival vsakih 50 m vzpona in trmasto zavračal gamskove ponudbe, da me pride pobrat z avtomobilom.

Geolovci polnijo parkirišče

Pot se je tako zavlekla, da na parkirišče nisem prišel prvi. Najbrž sem bil videti, kot da bom vsak čas izdihnil. Časa, da bi prišel k sebi, ni bilo. Gamsek je razdelil rokavice in vreče in zakomandiral odhod. Razporedili smo se v nekaj skupin, pridružil sem se tisti, za katero se je zdelo, da ne bo hodila prav dosti v hrib. V resnici sem še po ravnem komaj hodil. Zmogel sem ravno toliko, da sem z nekaj najdbami upravičil žig na kartonček CITO izziva 2017. Drugi so bili bolj učinkoviti. Ne vem, zakaj se v svojih zapisih pritožujejo, da ni bilo dosti smeti? Meni se je zdelo, da smo jih našli kar veliko. In vsekakor preveč. Razne kose plastike, plastenke in pločevinke, ostanke novoletnega ognjemeta, celo lupine morskih školjk. Morda bi nam moral organizator razdeliti manjše vreče, pa bi bil vtis boljši, če bi bila vsaka polna čisto do vrha. 😉 Če nas ne bi bilo, bi vse, kar smo nabrali, še zdaj ležalo v travi. CITO je vsekakor uspel in je bil zelo v skladu s svojim imenom. Dobili pa smo tudi prva CITOloga: člana ekip emahana in morskariba sta se udeležila že petega CITO dogodka (od petih) letos.

Malo smo pobirali smeti, malo pa …

Začetek dogodka Na Krvavcu po pastirsko sem komaj (do)čakal. In sodeč po gneči, ki se je naredila pred šankom, nisem bil edini. Na srečo krvavški birt obvlada svoj posel (poleg tega pa je tudi zelo spreten rokodelec, kar pričajo številni njegovi izdelki iz lesa, od ograje do pastirskega golfa), tako da smo v nekaj minutah že vsi sedeli ob hladni pijači in debatirali o dogajanju na domači geolovski sceni. Na mize so iz vsakega nahrbtnika prilezli posladki, potem pa še sledljivčki. Nekaj jih je tudi poziralo za klubsko Instagram stran. Pridružil se nam je še Sokol na kvadrat, ampak njegov kolesarski podvig je ostal neopažen. Za krepkega mladca je samoumevno, da se pripelje s kolesom na Krvavec. Pa še goljufal je, ker je imel boljše kolo od mojega. 😉

Posedanje je bilo prijetno, ampak organizator je imel z nami druge načrte. Če je gamsek na Krvavec prinesel ploščate savske prodnike, jih je bilo treba uporabiti. Zato je na sončno stran dolinice odgnal nekaj udeležencev, jim razdelil kamne in planšarsko balinanje se je začelo. Morda mi je zaradi utrujenosti ušlo razkritje, ali je ravno (so)organizator tisti svetovni prvak v tem čudovitem športu, ki je omenjen v opisu dogodka. Če je soditi po spretnosti, zabeleženi na video posnetku (ki ste si ga lahko tudi v živo ogledali na klubski Facebook strani), o tem ni nobenega dvoma.

Igre koza klamf smo se morali udeležiti vsi. Najprej nam nič ni bilo jasno. Nekje v tretjem krogu nam je potegnilo, da je treba zbiti količek s kamnom (jaz sem najprej mislil, da se tega ne sme). Kar ni tako enostavno, ker se lahko kamen odkotali iz začrtanega polja in če greš trikrat ven, izpadeš. Zmaga tisti, ki zadnji ostane v igri. Zaradi utrujenosti sem se nekje na sredi izločil kar sam in razburljiv zaključek v živo prenašal na klubskem Instagram kanalu. Žal je šel video v digitalno pozabo, ker brez očal nisem videl drobne ikone, s katero bi posnetek shranil. Na Velikem geolovskem pikniku, na katerega ste vsi prav lepo vabljeni, se mi kaj takega ne bo zgodilo. Zmagovalec je bil presenetljiv. Ali pa tudi ne, saj sta se članici ekip emahana in Buhteljni galantno vzajemno izločili v korist najmlajšega tekmovalca.

Svetovni prvak v akciji (foto: emahana)

Geoklepet v zadnjih sončnih žarkih

Koza klamf je taka igra, da človek ob njej postane žejen. Zato smo se po zaključku vrnili na plažo in si pri birtu izprosili še nekaj pijače. Geoklepet se je zavlekel krepko čez 20. uro, ko so začeli udeleženci v skupinicah odhajati. Meni je gamsek posodil svoje kolo, tako da sem za večji del poti nazaj do parkirišča izkoristil silo težnosti. Medtem sem se tudi toliko okrepil, da sem na Gospincu poiskal še enega od zakladov Krožne poti po Krvavcu.

Oba dogodka sta upravičila svoj sloves. To je potrdila tudi kar dobra udeležba. Mislim, da je to tudi organizatorjem spodbuda, da nas bodo še kdaj povabili sem gor. Sploh zdaj, ko smo dojeli, kako se igra koza klamf.