Benchmarking

Slovenski prevajalci se bodo nad naslovom verjetno zgrozili, saj je prevod težko najti. Prva misel je klopcanje ali klopiciranje, se pravi, zbiranje okoli klopce in tam puščanje kakšnih sledi, kot to naredijo kužki. Najboljši prevod pa je po moje kar reper ali pa označitvena točka.

Kaj je pravzaprav »benchmark«?

To je permanentna geografska točka, ki je na nek način označena in zavedena v bazi podatkov. Včasih, ko še ni bilo GPS sistema, so geo-merilci iskali oporne točke, ki so jim pomagale pri izmerah. Točke so lahko že obstoječe, kot npr. špic katedrale, vogal neke stavbe, radijski oddajnik, sredina starega vodnjaka, levi vogal stopnice vhoda v muzej, lahko pa so posebej označeni kovinski diski, ki so vbetonirani v ceste, pločnike, ograje itd. Lahko pa so tudi večje skulpture, velikosti od 1 do 3 metre, narejene posebej za potrebe geodetskih meritev. Nekateri takšni benchmarki so stari tudi krepko več kot 100 let.

Zakaj so te točke za geocacherje zanimive in kje jih najdemo?

Če želite obogatiti svojo zbirko različnih najdenih tipov zakladkov, potem vam bo najdba vsaj enega izmed njih prinesla zapis »NGS benchmarki«.

Žal pa vas moram tukaj razočarati, kajti ta trofeja je dosegljiva le v ZDA. Če nimate dolgoročnega plana za izlet, potem lahko na tej točki prenehate z branjem tega članka, saj se boste morali po benchmark zapeljati čez veliko lužo. Ko pa boste enkrat tam, pa se le spomnite na ta članek! To velja seveda za geocacherske benchmarke, o slovenskih pa na koncu članka.

Baza podatkov o reperjih

V ZDA z bazo podatkov o teh reperjih upravlja NGS (National Geodetic Survey), ki je javno dostopna. V letu 2019 je bilo v bazi 736.425 reperjev, od tega jih je bilo odkritih le 162.360. Možnosti za FTF je torej še ogromno. Vsak reper ima besedni opis, od časov GPS-ja dalje pa jim postopoma dodajo tudi GPS koordinate.

Primer NGC opisa reperja (HV4048):

HV4048”DESCRIBED BY COAST AND GEODETIC SURVEY 1935 (JHB)
HV4048”THIS IS A DESCRIPTION OF AN ECCENTRIC OCCUPATION OF THE OLD
HV4048”C. AND G.S. STATION LINCOLN. INSTRUMENT AND LIGHTS WERE SET
HV4048”AT A POINT 0.715 METER N AND NE CORNER OF THE S BLOCK OF
HV4048”GRANITE FORMING THE SW CORNER OF THE TOP OF THE LINCOLN
HV4048”MEMORIAL, 0.669 METER E OF THE NE CORNER OF THE W BLOCK OF
HV4048”GRANITE FORMING THE CORNER, AND 0.979 METER NE OF A CROSS
HV4048”SCRATCHED IN THE TOP OF THE GRANITE COPING. (THIS CROSS MARKS
HV4048”A STATION OF UNKNOWN ORIGIN AND IS REFERRED TO BELOW.)
HV4048”THE ECCENTRIC OCCUPATION WAS 0.942 METER NE OF THE INSIDE
HV4048”CORNER OF THE SW CORNER OF THE COPING. IT IS NOT MARKED.
HV4048”NO REFERENCE MARKS.

Iz zapisa je razvidno, da je bila točka postavljena na točno določen blok Lincolnovega spomenika v Washingtonu s točno opisanimi merami, vendar brez fizične referenčne točke (torej brez kovinskega diska). Geocaching zapis reperja HV4048 najdete tukaj.

Kako najti zapise o reperjih?

Za začetek si preberite več o reperjih na geocaching spletni strani https://www.geocaching.com/mark/default.aspx. Za iskanje uporabite iskalnik zgoraj desno, kjer vpišite poštno številko kraja, v katerem iščete reperje. Poštno številko (ZIP code) poiščite na internetu, za test pa lahko vpišete ZIP številko Washingtona: 20001. Advanced search in ostala iskanja meni ne delujejo. Če boste iznašli še kakšen drugačen način iskanja, bomo vsi veseli vaših pripomb v tem članku.

Vaš rezultat bi moral zgledati takole.

Vse rezultate si lahko izvozite v *.loc datoteko in le to potem s povleci/spusti uvozite v Google Earth, kjer si lahko vizualizirate lokacije posameznih reperjev.

Važno je, da ste prišli do PID kode reperjev (npr. HV4109), s pomočjo katere lahko do reperja tudi direktno dostopate na spletni povezavi http://www.geocaching.com/mark/details.aspx?PID=HV4109 (popravite le zadnji del povezave s kodo).

Kako vpisati najdbo?

Uporabite spletno povezavo posameznega reperja in v zgornjem desnem kotu uporabite »Log This Benchmark«. Poiščite torej, poslikajte in vpišite kaj lepega.

Zero Milestone v Washington D.C.

Eden izmed bolj zanimivih v Washingtonu je Zero Milestone, ki ima tudi svoj virtualni zakladek Mile Zero (GC2E52). To je začetni reper, ki je bil od leta 1920 dalje izhodišče za izmero vseh cest v ZDA. Danes pa se še vedno uporablja za izmero cest na območju Washington, D.C.

Waymarking

Spletna stran http://www.geocaching.com uradno podpira le objavo reperjev in njihovo logiranje. Z najdbo si ne boste povečali števila najdenih zakladkov, boste pa dobili nov tip zakladka v vašo zbirko. Za takšne reperje in lociranje drugih fiksno lokacijskih objektov so odprli novo spletno stran http://www.waymarking.com. Več o benchmarkih na waymarking si lahko preberete tukaj.

Če boste poiskali še kakšen waymark v Sloveniji, boste med drugim naleteli tudi na sončno uro (GC444AC) na Pobrežju v Mariboru, ki ima tudi svoj zapis na waymarkig.com na tej povezavi.

Reperji v Sloveniji

Tudi v Sloveniji imamo kar nekaj reperjev, ki jih uporabljamo kot izhodišče za geodetske meritve. Danes glavni reper za Slovenijo se nahaja v Trstu.

V času Avstro-Ogrske je bilo na njenem ozemlju postavljenih 28 takšnih reperjev za potrebe geodetske izmere. Danes jih stoji le še 7:

• Slovenija; postavljen leta 1878, obnovljen leta 1900; 295,5644 m nmv. (GC7GBXA)
• Romunija; postavljen leta 1887;360,0558 m nmv.
• Zahodna Ukrajina; postavljen leta 1887; 367,6820 m nmv.
• Slovaška; postavljen leta 1888; 371,0933 m nmv.
• Madžarska; postavljen leta 1888; 173,6901 m nmv.
• Južna Češka; postavljen leta 1889; 565,2065 m nmv. (GCW1H4)
• Južna Tirolska; postavljen leta 1889; 736,4520 m nmv.

Reper v Sloveniji je še vedno ohranjen. Stoji ob železniški progi Ruše – Fala, pri kilometrskem kamnu 15,3 v stabilni gnajsovi steni v kraju Smolnik. Še danes služi za ugotavljanje premikov tal v večjem časovnem obdobju (nad 100 let) in določitev natančne nadmorske višine. Stoji na koordinatah N 46° 31.915 E 015° 28.236.

Zaključek

Reperji oz. benchmarki so včasih služili geodetom za meritve, inženirjem za gradnjo in ostalim profesionalcem, ki so potrebovali natančen odgovor: »Kje?«. Danes so jih nadomestili sateliti in računalniki, zapuščina starih časov pa nam ostaja le v spomin na delo geodetov, ki so skrbeli, da se sosedje niso skregali in da je bil davek pravično pobran.