Iskanje zakladov pozimi – razmere

Pozimi je vse drugače. Sneg, led, mraz spremenijo pokrajino okoli nas. Ko gledamo tako belo okrašeno naravo skozi okno tople sobe, smo seveda navdušeni. Ko pa zakorakamo skozi vrata in sneg zaškripa pod nogami, iz ust pa se pokadi, se stvari spremenijo. Če na razmere nismo pripravljeni, je hoja skozi zimsko pokrajino lahko neprijetna ali kar mučna. Če se spremenijo še vremenske razmere, mi pa smo daleč od najbližjega zavetja, pa se lahko hitro spremeni v boj za preživetje. In to ne le pozimi. Zimske razmere se lahko zaradi nenadne ohladitve zgodijo tudi sredi poletja, ko so posledice, če nanje nismo pripravljeni, lahko še veliko hujše.

Vreme se lahko hitro spremeni

Kako se torej pripraviti na pot pozimi? Najprej si poglejmo razmere, ki v naravi vladajo. Tu nam lahko pomaga marsikaj. Seveda je osnovno naše lastno opazovanje razmer in sprememb vremena. Drugo, kar lahko naredimo še preden se podamo v naravo, je seznanitev z vremensko napovedjo. Če se odpravljamo na strmejša pobočja, še posebej v gore, si obvezno poglejmo kakšna je plazovna ogroženost po evropski petstopenjski lestvici. S tem bomo tudi dobili odgovor na vprašanje, kakšno opremo moramo s seboj vzeti. Vedeti namreč moramo, da zgolj svinčnik za naš podpis v vpisni knjigi ne bo dovolj. Toda o opremi za gibanje v zasneženi pokrajini in predvsem v gorskem svetu bomo povedali kaj več kdaj drugič.

Včasih je pa na snegu prav romantično

Tokrat naj opozorimo še na malenkost, kjer vas bo večina zgolj zamahnila z roko in si mislila, da je to vendarle tako jasno, da ni vredno omembe. Pa vendarle. Dan je pozimi krajši. Ne le, da se bo zaradi tega zjutraj kasneje zdanilo, predvsem se bo zvečer tudi hitro stemnilo. Zato moramo našo pot načrtovati tako, da nas, če se le da, noč ne ujame. Ob tem obvezno upoštevajmo, da je gibanje v zasneženem svetu težje, če je snežna odeja visoka, bomo za enako pot, ki bi jo sicer opravili kot bi mignil, porabili veliko več časa in tudi prepotrebnih moči. Pred leti sem šel popoldan od koče na Krstenici do Planine pri Jezeru in nazaj. Skupaj je to v letnem času štiri ure hoje. Na poti nazaj je prijatelj, ki ga je pot močno utrudila, večkrat prosil, da se ustaviva. Ob takšnih postankih je običajno sedel in skoraj v trenutku zaspal. Ni treba poudarjati, kaj bi se zgodilo, če ga ne bi budil.

S snegom obloženi gozd

Kajti ni le tema tisto, kar nas mora skrbeti. S temo pride mraz. Že blag veter oddajanje toplote telesa še poveča, učinek mraza je tako večji. In veter je predvsem v gorah, včasih pa tudi v nižinah velikokrat vse prej kot blag. In če smo pregreti, premočeni, pa se ne gibljemo (dovolj), se nam telo začne hitro ohlajati. Če predolgo odlašamo, je posledica podhladitev, lahko celo lažje omrzline. Omrzline? Seveda. Tisti neprijeten občutek, ki ga ponavadi opisujemo kot da se nam je »zanohtalo«, že pomeni, da je bila izpostavljenost mrazu predolga. Če nimamo ustreznih oblačil, se lahko stanje hitro poslabšuje in v najslabšem primeru pripelje tudi do omrzlin, ki ne ostanejo zgolj neprijeten spomin, temveč lahko pustijo tudi trajne posledice.

Omrzline so — za razliko od ozeblin, sprememb zaradi dolgotrajne ponavljajoče se izpostavljenosti kože mrazu pri temperaturi nad lediščem — akutne poškodbe kože in podkožnega tkiva, ki nastanejo zaradi delovanja mraza pri temperaturi 0 °C ali manj. K njihovemu nastanku seveda najbolj prispeva mraz, hitreje pa se pojavijo pri otrocih in starostnikih, ob motnjah prekrvitve kože ali pri kadilcih, pa tudi na mestih ozeblin ali prejšnjih omrzlin. Najpogosteje prizadenejo prste na nogah in rokah, nos in ušesa, ki so najbolj oddaljeni od toplega jedra telesa. Prizadeti del telesa je najprej otrpel, nato pa se v njem pojavi ostra bolečina, ki se ob nadaljnji izpostavljenosti mrazu ublaži ali celo izgine (pomembno je, da tega ne razumemo kot izboljšanje, temveč kot zadnje opozorilo, da se je treba obrniti in poiskati pomoč), prizadeti del lahko postane povsem neobčutljiv. Prvi ukrep pri takem poškodovancu je klic na pomoč in nujen prevoz v zdravniško oskrbo. Če je treba ukrepati že na terenu, je treba najprej zagotoviti, da ne pride do splošne podhladitve (zamenjava mokrih oblačil, zaščita pred mrazom, topla pijača, a nikakor alkohol, ki izgubo toplote še poveča). Kajenje poškodbo še poslabša. Poškodovanec lahko prejme 1 tableto aspirina (ali drugega pripravka acetilsalicilne kisline), če na zdravilo ni alergičen. S prizadetih delov telesa je treba odstraniti vse, kar ovira pretok krvi, in jih hitro ogreti s kopeljo v vodi s temperaturo 38-42 °C. Za ogrevanje ne uporabljamo suhe toplote (npr. ob ognju), drgnjenje s snegom je neumestno in škodljivo. Za ogrevanje se ne odločimo, če obstaja nevarnost, da bi ogreti del ponovno zmrznil. Ogreti del je treba osušiti, mehko prekriti s sterilno gazo in rahlo poviti, poškodovanca pa čim prej prepeljati v zdravstveno ustanovo. Na terenu je v začetni fazi težko ločiti med površinsko in globoko omrzlino. Površinske omrzline praviloma ne puščajo (resnejših) trajnih posledic, globoke omrzline pa so vedno povezane z izgubo tkiva ali dela uda.

Tega pa nedvomno nihče od nas ne želi, zato je upoštevanje razmer in pravilno načrtovanje poti tako zelo pomembno. Predvsem pa tudi to, da se znamo pravočasno obrniti. Čeprav imamo lahko do zaklada le še streljaj, za še eno škatlico na našem seznamu, ali, kot običajno rečemo, še eno številko več ni smiselno na kocko postavljati zdravja ali celo življenja.

Megla in razpoke v snegu