Namig za izlet – Loška dolina

Loška dolina? Hm … Škofja Loka z okolico? Ima kaj veze z Loško steno? Mogoče gre zgolj za bolj narečno izgovorjavo Laškega in mestoma ozke doline ob Savinji? Pa jade! Loška dolina je povsem drugje. Na Notranjskem seveda. To pa že vemo kje je? Ali ne? No. Notranjska leži tam, kjer se starodavne trgovske poti od Jadrana do Baltika vzpenjajo v planote, ki vodijo proti sredini Evrope. Nenavadna dežela, polna lepot in skrivnosti. V tem prečudovitem koščku sveta se med Bloško planoto na severu in Snežniškim pogorjem na jugu ter začetku Kočevskih pragozdov na vzhodu in podolgovate Javorniške gozdne pregrade na zahodu skriva Loška dolina. Loška dolina je torej z vseh strani zaprta kraška globel s precej ravnim, deloma poplavnim dnom, ki ga obdajajo višje kraške planote od Blok in Racne gore na severu in vzhodu do mogočnega Notranjskega Snežnika (1796m) na jugu in zahodu.

Kamorkoli se bomo odpravili tam okoli, zgolj po ravnem ali kaj bolj v hrib, bo zanimivo. Lahko obiščemo Ulako, kjer je smučišče, ki pa (vsaj v zimi 2022/23) ne obratuje. Požiralnike rečice Obrh. Se sprehodimo vsaj po delu poti E6. Gremo na Križno goro ali se spustimo v nižje ležečo Križno jamo. Lahko pa se odločimo za enostaven sprehod, tako, da zajamemo nekaj zraka, obiščemo enega najlepših slovenskih gradov in si Loško polje pogledamo iz zraka. Prijeten sprehod, primeren za vsakogar, skorajda po ravnem. Kje, kako, kam? Čisto enostavno. Zapeljemo se do Starega trga pri Ložu. Avtomobil lahko pustimo na koncu vasi pri stadionu, zgolj prečimo glavno cesto, jo mahnemo v Nadlesk, prečkamo Obrh, zavijemo levo in korakamo ob gozdu naprej do Šmarate. V tej vasi poiščemo odcep do cerkve svete Marjete, mimo nje gre gozdna bližnjica do gradu Snežnik. Tu imamo kaj za početi. Lahko se zgolj sprehodimo naokoli, pogledamo tudi notranjost gradu. Vsekakor pa poiščemo vsaj nekaj bližnjih zakladov, saj smo vendarle geolovci.

Ko smo Snežnik dodobra spoznali, gremo po cesti, prečkamo znova Obrh in pridemo v Kozarišče. Tu najdemo odcep nazaj proti vasema Šmarata in Nadlesk. Ko se vrnemo do izhodišča, si vzemimo še nekaj časa. Ob glavni cesti pojdimo proti Ložu. Za veliko tovarno (Kovinoplastika Lož) zavijmo v hrib, se vzpnimo do znamenja, potem pa po eni od poti zavzemimo Loški grad. Oziroma tisto, kar je od njega ostalo. Predvsem stopimo na rob, nad zidove nekdanje utrdbe in se razglejmo. Od tu se namreč vidi daleč, skorajda celotno današnjo pot imamo pred seboj. Ostane nam še spust nazaj v Lož in hoja do izhodišča. Koliko časa nam bo vzela pot? Računajmo vsaj kakšne tri ure. Če bomo iskali zaklade in naredili še kakšno stranpot, pa seveda še nekaj več. Pa je vredno. Saj v teh koncih zanesljivo nismo prav pogosto. Vedimo pa nekaj. Tu smo zgolj obiskovalci. Eden od domačinov je tudi, kot nas opozarja tablica ob vzponu na Loški grad, medved. Zato le zadosti glasno, da se ne ustrašite eden drugega. Pa srečno …