Popoldan v plezališču … Stena ni nora!
Včeraj se je v plezališču Kamnitnik v Škofja Loki zbrala lepa druščina iskalcev geozakladov, 47 posameznikov in ekip se je vpisalo v dnevnik obiska (logbook). Organizatorja sta ob pomoči Tigija67 prinesla opremo in zagotovila varovanje v nekaj lažjih plezalnih smereh (Kefir, Ovčka …). Zanimanje za spoznavanje z vertikalo je bilo sprva veliko le pri otrocih, ki so se skoraj tri ure brez prestanka menjali v eni izmed opremljenih smeri. Kasneje pa se je na vrv pogumno navezal tudi marsikdo izmed nekoliko starejših in vsaj eno smer tudi uspešno splezal do vrha. Skupna ugotovitev je bila, da je dogodek uspel in ga bo treba še kdaj ponoviti. Sicer pa najboljši oris dogajanja dajo izjave samih udeležencev:
Ko sem se prikotalil na zborno mesto, je bila stena že črna od mladih plezalcev, spodaj pa so varovali stari plezalski mački. Tudi sam sem se opogumil in ob navodilih tigija in gumpija splezal dve smeri …
– mirobori
Imel sem veliko željo, da bi nekoč poskusil plezati … in končno se je to zgodilo tako, kot se mora zgoditi. Nepozabno zame in malo Brino, ki nama je ob bučni podpori le uspelo priti do vrha …
– Rozmani
Pa smo izvedli prvo družinsko plezarijo. Tako je bilo luštno, da tamala dva kar nista hotela domov …
… Po toooliko letih spet na kraju zločina. Prvi poskus, zvisu. Drugi poskus, zvisu. Viham nos. Nato se je oglasila moja čast. In ostanki furije. In, kajpak, Gumpi, tokrat iz gromozanskih lakastih cokel: »Ne odnehat punca! Tamle prim, pa tam, pa tam, pa tam, pa hitr zlez!« — Pa nisem se jaz zastonj v to beraško Loko vozila! Tako je bil kar naenkrat pred mano vrhnji štant in tisti slavni grm, s katerega so morali tisti, ki so bili na vrhu te najlažje kao-štirice še pri močeh, še obrati klope. En dva tri zapik! Ma nepozabno!! Prav res noro!! Spust je bil, upam, eleganten, in že sem bila spet na trdnih tleh! …
… Tokrat smo plezali samo z očmi in občudovali najmlajše geo-plezalce, ki so se kar postavljali v vrsto in tekmovali v preplezanih smereh. Ta stari pa smo bolj klepetali (no bilo je tudi nekaj izjem) in uživali v lepem popoldnevu. Organizatorji so lepo vse skupaj držali na »špagi« in na koncu smo bili vsi zmagovalci, saj se je med dogodkom pojavil še nov zakladek, ki nas je nagradil z skupinskim FTF-jem …
– Tomsetki
