Sledljivčki

Velikokrat ob najdbi zaklada v njem najdemo nenavadne, po navadi zelo lepe kovance. Na njih je napisano marsikaj, nekateri so spominski, drugi imajo vgravirane keltske rune, tretji spominjajo na serijo Zvezdna vrata ali kot nekakšen termometer kažejo, kakšna je naša odvisnost z geolovom. Včasih pa najdemo v zakladih tudi nekakšne ploščice, podobne tistim vojaškim, ki smo jih na prsih ameriških vojakov videli v filmih Platoon in drugih. K njim so pripeti različni predmeti, ki skupaj z njimi potujejo naokoli. Tako kovancem kot ploščicam ali travel bugom (sledljivim hroščem) je enotno nekaj. Vsi imajo nekje na sebi zapisano edinstveno sledljivo kodo, s katero lahko lastnik sledi njihovemu gibanju. Gre torej za sledljive popotnike, enostavneje sledljivčke. Izraz se je prijel in prav je, da ga uporabljamo, saj je lep in naš, slovenski.

Kaj naredimo, ko sledljivčka najdemo? Lahko seveda čisto nič. Toda veliko bolje bo, da izberemo eno izmed preostalih dveh možnosti:

– Lahko ga pustimo v zakladu, zapišemo njegovo kodo in potem doma na strani geocaching.com zapišemo, da smo ga odkrili. To naredimo tako, da gremo na zavihek Play in izberemo “Find Trackables”. Potem v polje “Enter the Tracking Code of the Item” vnesemo številko, ki smo jo prepisali in to nas vrže na stran sledljivčka. Tam vidimo kdo je lastnik, kje je do sedaj potoval, lahko preberemo loge dosedanjih najditeljev in seveda tudi mi vnesemo svoj zapis. Kliknemo na “Found it, log it”    in izberemo vrsto zapisa “Discovered It”. To je to. V našo statistiko se nam zabeleži, da smo tega sledljivčka odkrili, lastnik pa tudi ve, kdo in kdaj ga je našel.

– Lahko pa ga iz zaklada vzamemo in odnesemo s seboj. Toda vedeti moramo, da to ni predmet menjave, zato ga ne smemo obdržati, temveč ga moramo prej ali slej oddati v drug zaklad. Po povratku domov (ali pa že na samem mestu najdbe, če uporabljamo katero izmed online aplikacij) ravnamo tako, kot je bilo opisano že malo prej, le da tokrat izberemo log “Retrive from …” če smo ga našli v zakladu, ki je tu zapisan ali pa “Grab it from Somewhere else” če smo ga vzeli iz drugega zaklada ali celo od drugega geolovca. Takega sledljivčka sedaj vidimo v seznamu sledljivčkov, ki jih nosimo s seboj in vedno ko logiramo najdbo posameznega zaklada, lahko pri njem izberemo “Visited” če smo z njim le bili pri nekem zakladu in pa “Dropped off”, če smo ga v tej škatli tudi pustili. Toda pozor! Nekateri sledljivčki imajo točno določeno nalogo ali pot, ki jo je določil lastnik. Ta je zapisana pri opisu sledljivčka in skušajmo se je držati oziroma mu pomagajmo, da doseže svoj cilj.

Kaj pa, če bi želeli tudi mi imeti takšnega sledljivčka, ki bi potoval po svetu? Nič lažjega. No ja, skoraj. Treba ga je kupiti, najbolje v eni izmed spletnih trgovin ali pa na kakšnem izmed dogodkov. Slovenska trgovina te vrste je seveda geobunkelj.si, kjer je izbor sledljivčkov povsem soliden, pa tudi cene niso pretirane. Geobunkelj bo s svojo ponudbo seveda več kot dobrodošel tudi na dogodkih SGK kluba in imamo zagotovilo, da se jih bo tudi udeležil, če bo le uspel.

Obstajajo tudi strani, kjer lahko s prijavo dobimo edinstveno kodo zastonj. Najbolj znana je geokrety, obstajala pa je tudi slovenska stran, imenovana “geopopotniki”, ki pa ni več aktivna. Vendar je treba povedati, da se ti strani zaradi nekoliko bolj zapletenega sistema logiranja v Sloveniji nikoli nista zares prijeli, geolovci pa se geokrety sledljivčkov skoraj raje izogibajo, kot, da bi jih bili veseli.

Ob sledljivčkih pa je žal treba izpostaviti še nekaj. Tako kot se včasih zgodi, da izgine kakšna škatlica, se podobno žal dogaja tudi sledljivčkom. Včasih izginejo skupaj z zakladom, včasih jih vzame kakšen nevesten iskalec ali celo bunkelj, jih kdo založi. In se morebiti čez čas najdejo ali pa tudi ne. Zato je prav, da opozorimo na stran, kjer lahko lastnik druge, lokalne geolovce, zaprosi za pomoč pri iskanju – tb rescue. A o tem mogoče kaj več kdaj drugič …