V divjini: Kamačnik in Bijela kosa

Včasih je treba pogledati k sosedom. Saj je tudi tam lepo. Še posebej Gorski Kotar je čisto blizu, komaj se zavihtiš čez mejo, že si tam. Nežna hribovja so še pozno v pomlad pokrita s snegom, med njimi so slikovite soteske.

Bela lisa v ozadju izdaja Bijelo koso, končno točko današnjega pohoda

Kot je soteska Kamačnika, reke, ki se začne s slikovitim kraškim izvirom, tako podobnim Divjemu jezeru v domačih logih in se nadaljuje s sotesko, zarezano v gozdni masiv Velike Kapele.

Reka Kamačnik pri nekdanji žagi zaključuje svojo pot, naša pa se šele začne

Skozi sotesko je speljana pot z nekaj mostiči in galerijami in je primerna za enostaven sprehod. Celo manjšo jamo ob poti lahko obiščete.

Del kanjona je prehoden čez mostičke

Narava je nedvomno romantična, ob njej se lahko sprehodite skozi sotesko vse do nekaj sto metrov oddaljenega izvira.

Kamačnik med vijuganjem skozi kanjon

Bolj kot se približujemo izviru Kamačnika bolj zaprt postaja kanjon po katerem teče reka in kar na enkrat se pri izviru le-ta strmo zaključi.

Izvir Kamačnika

Tisti pa, ki si želite planinariti, se seveda lahko odpravite še naprej. Kar nekaj dolžinskih kilometrov in višinskih metrov boste morali premagati, preden boste skozi gozdove, po jasno markiranih stezah, prišli do čistine pod vrhom Bijele kose (1289 m).

Malo po izstopu iz kanjona so se opazile že prve zaplate snega

To je eden od številnih vrhov v prostrani, z gozdom poraščeni pokrajini Velike Kapele, med izrazitim Klekom nad Ogulinom in naseljem Vrbovsko.

Zimska idila

In ko boste hodili tam okoli, ne pozabite, da v gozdu niste sami. To je vsekakor tudi območje medveda, zato le pazite, da kje ne presenetite predvsem medvedke z mladiči.

Big foot? Jeti? Ali le navaden rjavi medved?

Za pot skozi Kamačnik do vrha Bijele kose lahko računate, da boste porabili približno 3.30 ure, prehodili v eno stran okoli 13 kilometrov in se dvignili za 900 višinskih metrov.

Še malo…

Kar dober podvig torej, brez nekaj kondicije ne bo šlo prav dobro, sploh pa ne pozimi in ob močnem vetru.

Malo pod vrhom

Sam vrh je kamnita grmada, kjer se nahaja kovinski žig in škatla za gumijasti žig.

Ali smo že na vrhu?

Že omenjena čistina pod vrhom je bila pred časom narejena zaradi ideje, da bi se tukaj naredilo smučišče. Vendar do uresničitve projekta nikoli ni prišlo, še sedaj pa se občasno v časopisih sosednje države pogrevajo novice o tem, koliko milijonov kun je ta ali drugi politik spravil v svojo malho prav na ta račun.

Spust po nesojenem smučišču, brez smuči

Vsekakor pa so največje bogastvo in lepota tega predela gozdovi. Morebiti še posebej takrat, ko se vanje upre veter in premika debele bukve in vitke smreke kot morske valove.

Kljub mrazu, snegu in ledenemu vetru se pomlad neizogibno približuje

Spomladi, ko mladi listki ravno ozelenijo in tudi v podrasti vse kipi od novega življenja, poleti, ko skozi veje žgečka sonce, jeseni, ko se z njih usipa suho listje in pozimi, ko naletava prvi sneg.