Zaklad meseca – Bajdinški slapovi/ Waterfalls on Creek Bajdinc by Zmajček

Gotovo ste se še kot bunkelj kdaj peljali po regionalni cesti iz Ljubljane v Kočevje. Dober kilometer pred Turjakom cesta prečka zaraščeno grapo po mostu, pred katerim je tabla z malo nenavadnim napisom Potok Bajdinški. Seveda se vam niti sanjalo ni, kaj se skriva v grapi. Potem pa ste nekega dne odkrili to nenavadno igro, v kateri ljudje s satelitsko navigacijo preganjajo bolj ali manj skrite škatlice. Njen stranski učinek je tudi, da vas vsake toliko pripelje na kak lep pozabljen kraj, za katerega geolovci eden za drugim prisegajo, da ga brez geolova ne bi nikoli odkrili. Tokratni zaklad meseca Bajdinški slapovi/ Waterfalls on Creek je skrit na takem kraju.

Potoku se ne glede na napis na krajevni tabli reče Bajdinc (ste se že kdaj vprašali, kdo je bil Jožeta Pučnika?). Izvira pod Svetim Ahacem, kjer je na vrhu tudi en zaklad, in kot je to v navadi za potoke, ki ne tečejo čisto po ravnem, v globoki grapi ustvarja številne šume in skočnike, pa tudi štiri čisto prave slapove. Slapovi si, kot nas pouči opis zaklada, »sledijo od doline Želimeljščice proti regionalni cesti Ljubljana – Kočevje. Prvi, najnižji slap pada v dveh stopnjah približno 8 metrov globoko. Pri drugem slapu se voda stopničasto v več pramenih spusti slabih 10 metrov globoko. Po grapi navzgor sledi manjša uravnava, kjer je ob potoku tudi opuščen mlin. Kmalu nad njim sta tretji in četrti slap, oba visoka približno 5 metrov. Pri tretjem slapu pada voda ob strmi steni v dveh pramenih v tolmun; stene so debelo obložene z lehnjakom in preraščene s temnozelenim mahom«.

Takrat je bila z nami še Tress

Darklugiev kamniti smeško (slika je simbolična)

Zaklad, ki je skrit med tretjim in četrtim slapom, smo obiskali neko jesen. Najprej smo poiskali tistega na Ahacu, potem pa smo se z nekaj dvomi spustili skozi šavje pod cesto. Ker pač nismo takoj odkrili stezice. Ko smo prišli na dno grape, pa smo samo ostrmeli. Kdo bi si mislil, da se lučaj pod cesto skriva taka idila. Potoček, slapovi, mostiček, jesensko listje … in zapovrhu še največja škatla, kar smo jih kdaj našli v takrat še dobrih dveh letih geolovske kariere. V njej nas je skoraj tri mesece čakal smeško ekipe Darklugia, ki smo ga z veseljem zamenjali za našo Lego figurico. Ja, to so bili časi, ko si v zakladu še našel kaj za menjavo. Ne vem, kako je danes z vsebino zaklada. Vsekakor pa je vreden obiska in vseh favoritov, ki jih ima. Pravzaprav bi lahko prišel na seznam zakladov meseca že kdaj prej. A bolje pozno kot nikoli…