Geolovske poezije ni prav veliko. Sploh pa ne take, ob kateri bi si po geolovsko razbijali glavo (ok, vemo za eno domačo tako poemo, a ni izvirna). Predstavljamo vam domačo novost: geolovsko uganko izpod peresa oziroma tipk domačega geolovca pesnika. Priznamo, nimamo pojma, kaj je hotel povedati. Ampak to mora itak ugotoviti vsak sam.
Ker se bliža Dan reformacije in z njo prvi rok za objavo Adventure Lab avantur, objavljamo še konkretne napotke za tiste, ki se tega početja lotavajo prvič. Saj ni težko, nekaj fint pa vseno je. In za te je fajn, da vam jih kdo razloži. Da ne bo potem tistega “NiSEM vedel”…
Nekje na Primorskem je ena jama. Pravzaprav je jam nič koliko, a ena je za geolovce še posebej zanimiva. Res je v primerjavi z bolj razvpitimi sosedami kratka, a ima vse, kar imajo velike: stalaktite, stalagmite (in kar je še takega jamskega okrasja) in ozek prehod, skozi katerega se vanjo zrinejo le najpogumnejši in/ali najbolj nori. Kdor gre do konca, ven ne pride ne ravnodušen ne s čistimi oblačili.
Kaj imajo skupnega lokomotiva, veseli kmetje, osli, Franček, zadnji Slovenec med blaženimi, Žižek in Jurček? V tej pisani druščini manjkata samo še Sandokan in Mate Parlov. Se vam že kaj svita? Ne? Vse boste izvedeli med iskanjem tokratnega zaklada meseca. Le v Maribor bo treba za to. Pa ne skozi kake luknje v plotu gledat…
Tokrat vam ponujamo nekaj za dolge zimske večere. Sicer so večeri še relativno kratki in najbrž nikogar ne zebe, ampak pripraviti se je treba zgodaj, da nas ne bodo presenetili. Lahko prepoznate imena geolovskih ekip brez geocheckerja?
Kako geolovec preživi na samotnem otoku, na katerem ni nobenega zaklada? Težko. Kaj naredi, ko se na sosednjem otoku pojavi nov zaklad? Lahko si mislite, kaj. Kdo je bil FTF, ni dvoma. Kje je zaklad in kakšna je bila pot do njega, pa preberite v novi napeti zgodbi z Jadrana, ki smo jo čakali celo poletje.
V časih, ko še ni bilo GPS naprav, so kartografi težje opravljali svoje delo. Prispevek, ki prikazuje, kako so izmerili Indijo in določili njen najvišji vrh, je bil objavljen že davnega leta 2006 v reviji Življenje in tehnika. Branje o odkritju najvišje gore sveta in merjenju njene višine pa je zanimivo še danes. Avtor članka je univ. dipl. inž. geod. Joc Triglav.
V časih, ko še ni bilo GPS naprav, so kartografi težje opravljali svoje delo. Meritve so bile odvisne od natančnosti naprav in ljudi. Srečevali so se z drugačnimi problemi kot danes, nekateri pa so meritvam posvetili svoje življenje. Prispevek, ki prikazuje, kako so izmerili Indijo in določili njen najvišji vrh, je bil objavljen že davnega leta 2006 v reviji Življenje in tehnika. Avtor članka je univ. dipl. inž. geod. Joc Triglav.
Pet tednov izolacije. Ob pogledu na seznam zakladov, objavljenih v tem času, nam ni preveč do smeha. Ob pogledu na seznam prihajajočih dogodkov nam gre celo na jok. Za težke čase prihaja še druga runda geo-duhovitosti, nabrana na širjavah svetovnega spleta. Zna biti, da se bo v njih kdo celo prepoznal… 😉
Tam daleč za devetimi gorami in devetimi vodami, globoko v Ljubljanskem barju, se skriva mali plac. Pravzaprav Mali plac. Tam domujejo škratje, ki so si uredili prijazno domovanje. Tam je tudi tokratni zaklad meseca. Večstopenjski zakald, ki je navdušil vse obiskovalce. Za zdaj lahko o njem le preberete, ko pa bo epidemija mimo, ga boste lahko tudi poiskali.
Zaklad meseca – Mokronožci by ____jebemomast
14. 2. 2025
Zaklad meseca – Godla by dr.gumpi
12. 1. 2025
Sem geolovec! Poznate med pod vzdevkom … romtim
18. 11. 2016
Smo geolovci! Poznate nas pod vzdevkom … kamijaha
23. 12. 2016
Sem geolovec! Poznate me pod vzdevkom … Zamocki
21. 9. 2018
Komentarji na prispevke