Dan Avstralije 2018 (in zbor članov SGK)
Odkar se žabec Signal potepa po svetu, smo imeli že nekaj zabavnih dogodkov. Praznovali smo Dönerstag in sredi poletja na Kongresnem trgu mahali s hokejskimi palicami in kanadskimi zastavami (danes s temi rekviziti na istem mestu ne bi vzbujali veliko pozornosti), vmes pa smo Signala neuspešno vabili na potico. Ne skrbite, glede slednjega nismo (čisto) obupali. Ampak žabe so mrzlokrvne živali, zato si nismo preveč gnali k srcu, ko jo je Signal sredi severne zime pobrisal v avstralsko poletje. Zagodel pa nam jo je toliko, da smo že načrtovani vsakoletni zbor članov Slovenskega Geocaching kluba prestavili tako, da smo ubili dve Signalovi najljubši delikatesi na en mah. Prostor bo na voljo, po klubskih formalnostih je bil itak mišljen še družabni dogodek, zakaj torej ne bi združili prijetnega s koristnim.
Formalni del dogodka: hiter in učinkovit.
Kako je bilo s klubskimi aktivnostmi v letu 2017 smo že na hitro opisali v zadnjem prispevku v lanskem letu. Prvi udeleženci, ki so pripravili prostor s klubsko in avstralsko dekoracijo in delili škatlice članskih ugodnosti, so bili kar zgodnji. Pa smo tudi letos morali ob 17h najprej počakati pol ure, ki nam jo zapoveduje statut, in dočakati nekatere člane, ki so se podili za okolišnjimi zakladi, preden smo lahko še enkrat preleteli vse dosežke lanskega leta, poslušali poročila organov kluba in prikimali načrtom za leto 2018. Vse skupaj je bilo sprejeto brez veliko razprave in potrjeno soglasno, tako da smo zbor članov zaključili precej prej, kot je bilo načrtovano.
Avstralski dogodek se začenja (foto igor223)
Na srečo so udeleženci dogodka Dan Avstralije predvideli tak razvoj dogodkov in so začeli v vse večjem številu prihajati že kakšne pol ure prej. Ob 19. uri je bil prostor, ki se je zdel pred dvema letoma tako zelo velik, že skoraj poln, ljudi pa toliko, da je moral predsednik kluba pošteno napeti glasilke, da je preglasil vse intenzivnejši geočvek in napovedal začetek uradnega programa. Avstralski kviz, tokrat brez posvetovanja z vsevednim stričkom iz mobilnih naprav, je bil dostojen naslednik zloglasnega kanadskega kviza. Na spodnji sliki se lahko prepričate, da je bila naloga preprosta: treba je bilo le povezati imena s slikami znanih in manj znanih Avstralcev, s tem da so bili nekateri le pogojno Avstralci.
Predvideli smo nekaj daljši čas reševanja, a ker so začeli natakarji na mizo nositi XL pice kakih 10 minut prej, kot je bilo dogovorjeno, nismo mogli dovoliti, da bi vprašalnike prijemali z mastnimi prsti. 😉 Rezultati pa so vseeno zanimivi. Veljavnih je bilo 30 vprašalnikov, povprečni rezultat je bil približno 10 ± 3 točni odgovori, polovica je prepoznala več kot 11 oseb. Najslabši rezultat je bil 4, najboljši pa 17 od 25 možnih odgovorov. Glede na to, da je naš znanec Lat&Long Junkie (ali ga prepoznate v vprašalniku?) priznal, da je na prvi pogled prepoznal samo 20 oseb, to niti ni tako slabo.
Pričakovano so vsi, razen enega, prepoznali Crocodile Dundeeja, 90 % jih je prepoznalo Nicole Kidman, 87 % pa Kylie Minogue in očeta Ralpha, zaradi katerega je v začetku 80. let prejšnjega stoletja smrkala vsa Slovenija (govorimo seveda o ekranizaciji romana Pesem ptic trnovk, katerega avtorica je prav tako v vprašalniku). Pričakovano prepoznavna sta bila tudi lovec na krokodile Steve Irwin in stalni ljubljanski gost Nick Cave. Že omenjeni Lat&Long Junkie je bil po prepoznavnosti na devetem mestu s 70 %, prav toliko kot Bob Dylan (kaj on dela med Avstralci, je dobro vprašanje; poznate odgovor?). Presenetljivo je igralko Toni Collette prepoznal le en geolovec oziroma geolovka, pa tudi Melbina breskev je v naših krajih povsem v senci štrudlov in prekmurskih gibanic. Popolna uganka pa so za slovenske geolovce ostali skrivnostno izginuli avstralski premier Harold Holt, legenda avstralskega in svetovnega kriketa Donald Bradman in – to je majhno presenečenje, saj imamo njen potopis o prečkanju Avstralije s kamelami tudi v slovenskem prevodu, pa tudi film Poti (Tracks) je bil nedolgo nazaj prikazan na nacionalni TV – Robyn Davidson.
Richard oziroma Lat&Long Junkie pozdravlja slovenske gelovce. S kranjsko, kajpak.
Mučenje s kvizom je tako trajalo samo kakih deset minut. Druženje ob jedači in pijači pa veliko dlje. Na koncu smo v dnevniku dogodka našteli 55 ekip, kar bi v lanskem letu pomenilo tretji največji dogodek v letu. Pa smo šele januarja. Posebej razveseljivi so bili številni obrazi, ki jih mnogi iz osrednje Slovenije nismo poznali. Očitno je sloves klubskih dogodkov ali spominek, ali pa kar oboje, dovolj velika motivacija za udeležbo. Težko si predstavljamo, da bi kdo obžaloval, da je prišel na Vransko. Geoklepet se je potegnil krepko proti deveti uri, ko smo se razšli zadnji, pa je bilo že proti pol deseti. Sloves dogodka se je razširil tudi v deželo tam spodaj. O tem se lahko prepričate iz nekaj zapisov avstralskih geolovcev v spletnem dnevniku našega dogodka. Škoda, da je Avstralija tako daleč…
Drugi dogodek v čast Dneva Avstralije pa je potekal v Kopru. Ker je potekal na prostem, ni bilo zadrege s prostorom niti ko se je na prizorišču pojavilo toliko ekip, da so organizatorji kar strmeli. Nekdo je zadevo vzel tako resno, da je res prišel v japonkah in s kopalkami na rami. Ali se je kdo dejansko tudi skopal, pa iz doslej objavljenih zapisov ne moremo ugotoviti.
Signalova potovanja so torej zabava za vse. Skoraj prepričani smo, da se bo spet odpravil na pot še pred poletjem. Ne moremo obljubiti, da bo prišel na potico. Se bomo pa vsekakor potrudili, da bodo dogodki ob njegovem naslednjem potovanju prav tako zabavni, kot so bili doslej.
