GC23 in drugi živi geolovski fosili
Nedavno sem našel Geocache. To najbrž ni posebno presenečenje. 😉 Oziroma ne bi bilo, če bi bil Geocache zapisan z malo začetnico. V mislih pa imam zaklad z GC kodo GC23, ki je bil postavljen davnega julija 2000. Mnogi geolovski pionirji si pač niso dali preveč opravka s poimenovanjem zakladov, zato GC23 med vrstniki niti slučajno ni edini z generičnim imenom. Seveda niso zaradi tega nič manj privlačni, saj možnosti za najdbo zaklada, postavljenega leta 2000, ni prav veliko.
GC23 je najstarejši zaklad na Havajskem otočju in šestindvajseti najstarejši še aktiven zaklad. Nizka GC koda je nekoliko zavajajoča, saj so pred septembrom 2000 upravljavci geocaching.com zaklade v seznam dodajali ročno takrat, ko so zanje izvedeli na drugih spletiščih. Kar ni bilo nujno v časovnem zaporedju, kot so bili postavljeni. Najstarejši še aktiven zaklad Mingo ima tako kodo GC31, pa je bil postavljen dva meseca pred GC23. Seveda mi je, ko sem si delal seznam geolovskih ciljev na otoku Oahu, GC23 takoj padel v oči in pristal na vrhu seznama želja. Še toliko bolj, ker je (težko, pa vendar) dostopen z javnim prevozom.
Obiskal sem ga za zaključek dolgega geolovskega dneva. Za seboj sem imel že nekaj ur hoje na krater Diamond Head in po vzhodnem predmestju Honoluluja, pa sem vseeno izkoristil možnost, da me prijatelj, ki je imel opravke v mestu, na poti domov odloži na izhodišču ‘Aiea Loop Trail, pohodniške poti po enem od državnih naravnih parkov nekaj sto metrov nad morjem. Od tam je do GC23 manj kot 500 m zračne črte, vendar je zaradi razgibanega reliefa pot nekajkrat daljša. Utrujenosti in nekaj res blatnim odsekom navkljub je bila pravi užitek. Dišeči limonovi evkaliptusi, bujno zelenje, nenavadni iglavci (vsaj zdeli so se iglavci), visoke preslice in praproti … Ves čas sem imel občutek, da bo iz kakega posebej nenavadnega grma kot v Jurskem parku pričivkal kak velociraptorček. Dokler nisem prišel do točke, kjer se od steze odcepi dobro izhojena geostezica in pripelje do nenaravne kopice vej in lubja. Hura! 🙂 Zadržal sem se kakih 15 minut za fotoseanso in kratek počitek, potem pa sem se namesto do naslednjega zaklada raje usmeril nazaj na izhodišče, da ujamem prvega od le treh popoldanskih avtobusov.
Statistika pravi, da je na svetu še 114 aktivnih zakladov, postavljenih v letu 2000. Nekaj manj kot polovica od 249 zakladov, ki so bili postavljeni v tem letu in najdeni vsaj enkrat. Kar dobro preživetje, torej. Slaba novica za vse tiste, ki se spogledujejo z izzivom Jasmer, pa je, da jih je v Evropi le še sedem. Za najdbo zakladov, postavljenih maja, oktobra in novembra 2000, bo zato treba na drugo celino, najlažje v ZDA (v resnici je mogoče izziv Jasmer dokončati brez potovanja v ZDA, vendar to zahteva obisk Avstralije). Sloveniji najbližji je GC40 (Geocache) v Belgiji, najstarejši evropski zaklad s kodo GC43 (Europe’s First) iz junija 2000 pa boste našli na gričku Bray Head nekaj km južno od Dublina na Irskem. Letos ga je obiskalo nekaj dirkačev iz slovenske dirke sledljivčkov, sicer pa se z najdbo najstarejšega evropskega zaklada (ki je hkrati deveti najstarejši na svetu) lahko pohvali le en slovenski geolovec. Oba omenjena evropska zaklada sta tudi prepričljivo najbolj obiskana od vseh še aktivnih zakladov iz leta 2000.
Izziva Jasmer doslej ni dokončala še nobena slovenska ekipa. Sam sem od tega dosežka še kar daleč, saj mi poleg šestih iz leta 2000 manjka še zaklad iz aprila 2001. Morda se mi letos posreči najti še kakšnega v Evropi. Vsaj en zaklad iz leta 2000 pa je, če je verjeti podatkom s spletišča Project-gc, našlo pet slovenskih ekip. Boste vključili katerega od teh geolovskih živih fosilov v svoje prvomajske ali poletne načrte?