Žabji večer: geolovci pomagajo žabam
Geolovcem so žabe zaradi Signala, uradne maskote igre, posebej pri srcu. Pa ne samo zato. Žabe in vse dvoživke so pomemben del našega naravnega okolja. Že tako jim krčimo življenski prostor, potem pa so tu še množični pomori na prometnih cestah, ki prečkajo njihove migracijske poti. Nekateri geolovci se že leta samostojno vključujejo v akcije prenašanja dvoživk čez cesto. Lansko leto smo nekaj takega prvič želeli organizirati v okviru igre kot CITO dogodek Pomagajmo žabicam. Ni nam v celoti uspelo, saj nam jo je kljub veliki udeležbi zagodlo žabam nenaklonjeno vreme. Letos smo zadevo zastavili malce drugače! Zaradi številčnosti lanske udeležbe, smo se odločili, da akcijo izpeljemo na petih različnih lokacijah hkrati z manjšim številom udeležencev in pripravljenostjo dogodek premakniti, če bi to zahtevale razmere. Ker smo se zedinili šele v zadnjem trenutku, smo objavo za petek, 30. marca, ujeli minuto pred dvanajsto.
Every year, many Slovenian volunteers are helping migrating amphibians to reach their spawning ponds safely by carrying them across busy regional roads. This year, geocachers joined the effort at five CITO events (jointly organised by Slovenian Geocaching Club and individual members) that took place simultaneously at five critical locations all over the country. Geocachers were keen to help, but the number of volunteers for the particular location was limited, so we decided for distributed approach so that no location would get overcrowded. The weather was on our side and turnout was great: more than 50 teams (or roughly 100 geocachers) carried almost 1000 amphibians (mostly common toads and common brown frogs) to safety and learned something new about these small, but important animals. And we are looking forward to next year already!
Seveda naravi in žabam ni bilo niti malo mar za naše tegobe, pa tudi zima nam je še zadnjič pokazala zobe. To je malo zaustavilo množično seljenje dvoživk, zato nam je uspelo odlično zadeti pravi čas navkljub očitno kasnejšemu terminu. Matjaž iz ekipe NiSEM je pripravil ogromne vpisne dnevnike, Mojca iz ekipe Geobunkelj.si pa je zagotavljala informacije s terena. V dveh tednih, ki smo jih imeli na voljo, smo se na vseh lokacijah, razen ene, uspeli povezati z lokalnimi prostovoljci. Ko se je nekaj dni prej še otoplilo in začelo deževati, je bilo jasno, da bodo žabe potrebovale našo pomoč. In so jo tudi dobile.
Ljubljana (GC7KMFT)
Zadnji teden smo bili še posebej na trnih, saj si nismo želeli lanskega spodrsljaja. Vreme se nas je usmililo in tako smo se začeli zbirati ob 19.30 dalje na parkirišču pred Zoološkim vrtom. Za boljše vzdušje smo povabili še prijatelje z Waldorfske šole, pridružila pa se nam je celo ena prostovoljska družina, ki smo jo nehote prestrašili z vpisom v dnevnik. Odmerjene pol ure za klepet je bilo kar premalo in že zdavnaj bi se morali premakniti čez cesto na dogovorjeno predavanje. Tako so tri članice Herpetološkega društva prišle same do nas, da so nas podvizale k akciji. Skupaj smo se premaknili do Pelikanščice, kanala, ki vodi do novega računalniškega faksa. Tam so nas zaradi številčnosti razdelile v tri skupine in dobili smo končna navodila.
Naša skupina je ostala pri Pelikanščici in na bližnjih kolesarskih poteh, kjer smo v zavetju črne noči lovili male žabice. Po vpisih sodeč so bili vsi udeleženci navdušeni nad početjem in tako nam je uspelo rešiti skoraj sto primerkov. Krastače so bile mala malica, ker se skoraj ne premikajo, sploh če najdemo parček. Večji zalogaj so bile rjave žabice, ki so izjemno hitre in vam rade pobegnejo iz rok. Po slabi uri smo prve na prostost izpustili rjave žabice, ki sedaj čofotajo v mlaki, kjer domuje Krneki 2 ? ali 1001 zaklad. Potem pa smo šli preverit še bližnje kolesarske steze. Zaradi natrpanosti vedra z krastačami, smo ga vmes morali enkrat izprazniti pri vhodu v ZOO, drugače pa je naša skupina akcijo zaključila po dveh urah tacanja. Vmes nas je tudi malo poškropilo, da nam ni bilo treba močiti rok.
Sicer smo imeli še neke nočne plane v bližini, a ker je imela najmlajša članica manjšo nezgodo z vodo in tudi pozna ura je naredila svoje, smo se po hitrem postopku poslovili od prisotnih. Med odhajanjem s parkirišča, pa je do vhoda v ZOO prišla tudi zadnja skupina, ki je na prosto izpustila svojo bero krastač.
Uradno poročilo s terena pa pravi sledeče:
Skupina 1: 14 prostovoljcev, pregledali so Pelikanščico, parkirišče NIB, makadamsko parkirišče in kratko ter večino dolge kolesarske. Prenesli so 91 krastač, 5 sekulj in 3 rosnice.
Skupina 2: 13 prostovoljcev, pregledali so daljšo zahodno ograjo (za dvoživke) in zahodni del ograje živalskega vrta ter parkirišče ZOO. Prenesli so 101 krastačo, 6 sekulj in 1 rosnico.
Skupina 3: 15 prostovoljcev, pregledali smo vzhodno ograjo (za dvoživke), parkirišče ZOO, vzhodni del ograje živalskega vrta in del dolge kolesarske steze. Prenesli smo 165 krastač in 1 sekuljo.
Vseh prostovoljcev je bilo 42, od tega 16 geolovskih ekip.
Hraše (GC7KM60)
Zgodba v Hrašah je letos še bolj zapletena kot lansko leto. Žal pa se dvoživke na to bolj malo ozirajo in se svojega pohoda proti mlakam lotevajo kot vsako leto. Najbrž niso opazile, da letos ni ograj, in ob svoji uri pač rinejo na cesto. Kljub vsemu smo se odločili, da en dogodek organiziramo tudi na tej lokaciji. Že malo čez 19. uro so bili v popolni opremi na zbornem mestu vsi, ki so se namenili priti, razen lokalnega geolovskega organizatorja. A tudi ta ni zamudil, tako da smo do 19.15 izvedli pospešeno vpisovanje v dnevnik, bliskovito menjavo sledljivčkov (od katerih jih je večina ostala v vedru ekipe Tomsetki) in štempljanje kartončkov CITO izziva 2018. Temu je sledilo nekaj napotkov za ravnanje z žabami in varno izvedbo akcije, potem pa smo se do okoli 19.30 razporedili vzdolž ceste.
Večina se je usmerila na širok travnik v smeri proti Vodicam, kjer je že bilo nekaj prostovoljcev, nekaj pa nas je patruljiralo po naselju v smeri Smlednika, kjer smo ob prihodu opazili več povoženih žab. Sprva ni kazalo najbolje, ko pa je ena skupina le našla eno žabo, je napetost nekoliko popustila. Velika večina udeležencev je na taki akciji sodelovala prvič in ni vedela, kaj naj pričakuje in kako bo vse skupaj potekalo. Ko se je proti 20. uri bolj konkretno zmračilo in so se žabe začele pojavljati v vse večjem številu, ni bilo več časa za dvome, ali zmoremo. Kar nekaj udeležencev je priznalo, da je bilo težko premagati predsodek in prvič prijeti krastačo z golo roko, z dobro voljo in željo po sodelovanju pa je bil led hitro prebit. Prenašali smo večinoma krastačje parčke, našlo se je tudi nekaj rjavih žab, večinoma rosnic, veliko pozornosti in občudovanja pa si je prislužilo nekaj zelenih žab, še posebej kraljica večera zelena rega.
Tudi mi smo zaključili po dobrih dveh urah. Dva najbolj zagrizena geožabolovca sva se ob pol desetih še enkrat sprehodila skozi vas in na varno pospremila še slab ducat parčkov. Mislim, da dogodek nikogar ni pustil ravnodušnega, kar je več kot očitno iz dnevniških zapisov sodelujočih ekip. Končno preštevanje je pokazalo, da je sodelovalo 11 geolovskih ekip s skupaj 17 člani. Skupaj smo prenesli 279 krastač, od tega vsaj 90 % parčkov, in 65 rjavih in zelenih žab.
Rova pri Radomljah (GC7KMHE)
Dogodek v Rovi pri Radomljah so prevzeli člani ekipe Geobunkelj.si, ki se redno udeležujejo akcij na tej lokaciji, zato glede izvedbe in podpore tistim udeležencem, ki so bili na taki akciji prvič, ni bilo strahu. Zbrale so se 4 geolovske ekipe, z nekaj podpornimi člani in drugimi prostovoljci pa se je tudi tukaj nabralo 15 parov rok. Žab je bilo za vse dovolj, so povedali. Med krastačje parčke se je tudi na tej lokaciji pomešala fotogenična zelena rega, našli so tudi (najmanj) enega pupka. Akcijo so zaključili po skoraj dveh urah.
Maribor (GC7KMHQ)
Na začetku je s prijavami kazalo prav slabo, na koncu pa se nas je dogodka udeležilo 9 ekip, od tega kar 5 iz Avstrije. Najprej sta nam Daša in Nik iz Društva Študentov Naravoslovja Univerze v Mariboru prijazno razložila, kako ravnati z žabami in kako jih sortirati po vedrih. Predstavila sta tudi vse tri vrste žab, ki so si svoj dom našle v okolici Treh ribnikov v Mariboru. Ko se je stemnilo, smo se vsi v odsevnih jopičih, z vedri in čelkami odpravili po cesti mimo prvega in drugega ribnika. Prvi FTF (beri prvo žabo) je našel kdo drug kot 5r. Nato smo jih začeli serijsko pobirati. Malo naprej nam je pobegnil Basti15, njegov pobeg pa se je končal s skoraj pol vedra žab. Dosti smo jih našli tudi drugi. Daša jih je sproti popisovala, končni seštevek pa se je ustavil nekje pri 80 posameznih in 20 parih skupaj zalepljenih žab. Daša je povedala, da smo imeli izjemno srečo glede najdene količine. Na koncu, in tudi že nekajkrat vmes, smo žabe stresli v ribnik, vsako vrsto v svojega. Po poti ob ribniku smo se odpravili nazaj, kjer smo srečali še kakih petnajst žab, ki pa smo jih pustili pri miru, ker so bile že na varni strani ceste.
Zelo smo bili veseli mednarodne udeležbe in smo po koncu dogodka zavili h Kličku na pij… ne nismo, ker je bilo zaprto. Zato smo se mobilno prestavili do zakladka Maribor Challenge, tako se pač dogovarja med geolovci, in jo mahnili na pico v bližnjo gostilno. Sosedje iz Avstrije Basti15, fredelnet in jbs25 so nas zapustili, ker jih je premamil FTF v Lipnici, JOGRA-01 in Nessie666 pa sta se nam pridružila na multikulturnem večeru, ki se je zavlekel, kot se na Štajerskem spodobi, že skoraj v naslednji dan. Verjetno nas je večina odšla domov z novo izkušnjo, ki bo še dolgo ostala v spominu.
Vanganel (GC7KMJ3)
Glede udeležbe so najbolj oklevali primorski geolovci. Še en dan pred dogodkom ni bilo niti ene prijave, tako da smo bili organizatorji ekipa Kinčoropi kar malce na trnih kako bo dogodek uspel. Sploh ker smo pridobili dva prostovoljca, ki sta nas bila pripravljena poučiti o dvoživkah ter njihovem prenašanju preko nevarne ceste. Vendarle se je tik pred zdajci najavilo nekaj ekip in zakrbljenost je malce popustila. Ko pa so se na zbirnem mestu začeli pojavljati avtomobili in je število ekip iz minute v minuto naraščalo, sem si kar oddahnil. Na koncu se je v dnevnik vpisalo 10 ekip, skupaj pa je bilo prisotnih 15 prenašalcev žabic.
Na samem začetku smo opravili geolovske aktivnosti (vpis v dnevnik, menjava sledljivčkov in razdelitev kartončkov za CITO izziv 2018), nakar sta nam Erik in Živa predstavila nekaj dejstev o žabah in o načinu ter smislu njihovega prenašanja preko ceste. Ko se je že zmračilo smo se razdelili v tri skupine. Vsaka je oborožena z odsevnimi jopiči, čelnimi svetilkami in vedri prečesala svoj odsek precej nevarne nepregledne ceste ob Vanganelskem jezeru. Žal je bilo suho in vetrovno vreme na Obali precej nenaklonjeno selitvi dvoživk, zato smo vsega skupaj preko ceste prenesli zgolj 7 žab.
Čeprav nismo uspeli prenesti večjega števila žabic, smo bili vsi udeleženci mnenja, da je CITO dogodek popolnoma uspel.Če ne drugega, smo se naučili marsikaj novega o dvoživkah, obenem pa smo spoznali tudi nekaj novih geolovskih ekip na Obali.
Poročila in fotografije s posameznih dogodkov so pripravili Kremenčkovi, icabrian, Geobunkelj.si, NiSEM in Kinčoropi.
1 odziv
[…] dejstvo, da smo se v okviru Slovenskega Geocaching Kluba, dogovorili za skupno akcijo, t.i. CITO dogodek “Žabji večer”, kjer smo pomagali žabicam. Dogodek se je zgodil zadnji petek v mesecu marcu, ko se nas je zbralo […]