Geolovski incident v Jazbečevem Dolu

Pred dnevi je na naslov Slovenskega Geocaching kluba prišlo priporočeno pismo z logotipom občine Jazbečev Dol. Občine v ZV Sloveniji, ki se ponaša s prelepim gradom na vrhu hriba, grad pa se ponaša s prelepim parkom. Parka se je po nekdanjem lastniku, veterinarju Heinrichu Trabantu iz zdaj že (v času nastanka pa še ne) sosednje države, prijelo ime Trabantov park. Pismo se glasi nekako takole:

Spoštovani,
ob urejanju Trabantovega parka v Jazbečevem Dolu je bilo večkrat zapaženo, da obiskovalci ruvajo kamenje iz temelja ograje parka. Pred časom smo ugotovili, da je tam nameščena škatlica z dnevnikom najditeljev zaklada. Iz priloženih pravil igre je razvidno, da naj bi bila to t.i. »geocache točka«, katero naj bi določil vaš klub.

Trabantov park je kulturni spomenik državnega pomena v lasti Občine Jazbečev Dol. Varstveni režim Trabantovega parka določa 4. člen Odloka o razglasitvi parka ob graščini Jazbečev Dol za kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l. RS št. 19/98, 44/2003 in 211/2005)in Parkovni red, objavljen na spletni strani Občine Jazbečev Dol. Za nameščanje kakršnih koli stvari na tem območju potrebujete tako soglasje lastnika kot krajevno pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Zaradi varstvenega režima vam soglasja na območju Trabantovega parka ne bi mogli izdati. V primeru, da želite geocache točko premestiti na drugo lokacijo izven območja, ki je razglašeno za kulturni spomenik, predlagamo, da se obrnete na nas in da se pogovorimo o možni lokaciji.

Lepo pozdravljeni!

Tomaž Barnabišek
župan

Seveda smo takoj preverili, za kaj gre. Pregled zadnjih zapisov v dnevniku je razkril, da je zaklad izginil pred slabima dvema mesecema. Prvi najditelj, ki je naletel na prazno skrivališče, je zaklad vpisal kot najden (iz zapisa ni jasno, ali z dovoljenjem lastnika). Nato sta bila v desetih dneh zabeležena dva neuspešna poskusa, lastnik pa je zaklad začasno deaktiviral. Že naslednji dan se je v spletnem dnevniku pojavila še ena najdba, pospremljena s številnimi fotografijami graščine in parka. Sklepamo lahko, da se obiski geolovcev s tem niso ustavili (čeprav v spletnem dnevniku niso zabeleženi), neuspešni poskusi iskanja pa so postali tako temeljiti, da je občina v obupu poskusila še z dopisom na naslov, ki je obetal rešitev. Ugibamo lahko, da je zaklad odstranila prav občina in domnevala, da bo s tem težav konec.

Graščina ob Trabantovem parku: ponos Jazbečevega dola

Kaj se torej lahko naučimo iz te zgodbe?

Ne iščite zakladov, za katere so lastniki označili, da so izginili. Zelo verjetno je, da jih zares ni več. Naloga lastnika je, da preveri stanje na terenu in ukrepa. Iskanje zaklada, ki ga ni več, lahko povzroči škodo. In, če se ga loti kak posebej nepopustljiv geolovec, ne samo v neposredni okolici skrivališča. Kdor je kdaj videl uničenje, ki ga za sabo pusti geolovec, ki ne zna odnehati, ve o čem govorim. Kdor ni, naj si ogleda recimo GC394DE. Ali prebere stare debate o uničevanju na našem Forumu (saj še veste, da to obstaja?).

Ne dovoljujte vpisov najdbe deaktiviranih zakladov. Razumljivo je, da je vedno nekdo tisti prvi, ki ugotovi, da zaklada ni več v skrivališču. Nekateri brez težav vpišejo DNF, drugi pričakujejo, ker so pač prišli na lokacijo in prepoznali skrivališče, da jim bo lastnik dovolil vpis najdbe. Kar se mene tiče, je to stvar presoje lastnika. Sam dovolim najdbo tistemu, ki prvi opozori na izginotje. Ko pa je zaklad enkrat dekativiran, prošenj za vpis najdbe ne toleriram več. Iz svoje izkušnje vem, da so vpisi najdbe po deaktiviranju zavajajoči, saj ob površnem pregledu ustvarjajo vtis, da je zaklad še na svojem mestu. In privlačijo obiskovalce. Enako velja za postavljanje nadomestnih škatlic brez vednosti lastnika. Le kako bi bil Jazbečevodolski župan presenečen, če bi po obisku enega od naših dežurnih ne-grem-dokler-ne-najdem-ali-postavim-svojega-petlinga geolovcev pod ograjo spet našel »geocache točko«?

Spoštujte smernice za postavljanje zakladov. Ja, to obstaja in je dostopno vsem geolovcem. Ta primer posebej zadeva odstavek, ki pravi, da »pri postavljanju zakladov ne poškodujte, skazite ali uničite javne ali zasebne lastnine, posebej arheoloških najdišč ali zgodovinskih krajev« in da to velja tudi za iskanje. V primeru, da gre za zaklad na področju z varstvenim režimom, pa potrebujete za postavitev ustrezna soglasja. Resnici na ljubo je bil zaklad v Jazbečevem Dolu postavljen v davnih časih, ko se je domače geolovce štelo na prste, domače zaklade pa v stoticah. Takrat tudi pregledovalci, ki seveda niso bili slovenski geolovci, niso bili tako striktni. Z množičnostjo pa pridejo tudi neželeni učinki.

V zaklad vedno dodajte navodilo za najditelja. V tem primeru je občina Jazbečev Dol iz priloženega navodila razbrala, za kaj gre in nas opozorila na dogajanje. Še bolje bi bilo, če bi bili na njem tudi podatki za stik z lastnikom. Čeprav klub ni lastnik zaklada ali pobudnik postavitve, smo seveda ukrepali in takoj obvestili pregledovalca Cenariusa in lastnika. Navodila za najditelja si lahko natisnete sami za večji ali manjši vsebnik, klub pa ima na voljo tudi natiskana na kartončku 6 × 10 cm in jih je mogoče (po dogovoru) dobiti na geolovskem dogodku.

Je ograja Trabantovega parka zdaj varna pred geolovci?

Epilog je najbrž pričakovan: lastnik je zaklad takoj arhiviral. Upamo, da je to zdaj dokončno odvrnilo nepopustljive iskalce in si Jazbečevodolci lahko oddahnejo. Ali bo v Trabantovem parku še kdaj kakšen zaklad – morda virtualni – je stvar navdiha geolovcev, ki živijo bližje Jazbečevemu Dolu. Občina je v svojem dopisu ponudila roko. Očitno je, da ni nenaklonjena obisku geolovcev, le škode se s tem ne sme povzročati.

Vse osebe, kraji in zakladi so seveda izmišljeni. Podobnost z resničnimi dogodki pa ni niti malo naključna.