Geolovski veseli december

Geolovci smo bili v decembru družabni kot že dolgo ne. Prvi decembrski geolovski dogodek je bila tradicionalna menjalnica sledljivčkov v Ljubljani, ki jo je letos popestril štart naše dirke. V zadnjih desetih dnevih leta 2017 pa so se zvrstila še štiri srečanja. Vtise z njih so strnili člani ekip Kinčoropi, Kremenčkovi, icabrian in Pošastki.

Veseli kešember 2017 (GC7EVHG)

V zadnjem času je geolovska scena na Primorskem nekoliko bolj živahna, zato ne čudi dejstvo, da je tudi geo dogodkov več kot v preteklosti. In ker je december mesec veselja in druženja, smo seveda svoj veseli geo dogodek organizirali tudi primorski geolovci. Za svoje druženje smo izbrali legendarni Snack Bar v Žusterni, ki slovi kot najbolj rock’n’roll lokal na Obali. Po prihodu na zborno mesto, smo se samo prijeli za glavo, saj je bil lokal nabit do zadnjega kotička. Na vso srečo je organizator dogodka nekaj dni pred dogodkom rezerviral mizo, in kljub temu, da so se zaposleni ob omembi rezervacije samo začudeno spogledali, smo dovolj veliko omizje takoj tudi dobili. Po kratkem pozdravčku in razdelitvi skromnih priložnostnih darilc, smo začeli izbirati med bogato ponudbo piv in slastnih obrokov nezdrave hitro pripravljene hrane. In tako se je med praznjenjem pivskih vrčkov in uživanjem slastnih dobrot iz kuhinje pričel geočvek, izmenjava izkušenj in pripovedovanje takšnih in drugačnih geolovskih anekdot. Čas je ob glasni rockerski glasbi hitro mineval in kar prehitro je prišel trenutek, ko so se tudi najbolj zagreti morali posloviti. A z obljubo, da se dobimo že ob prvi naslednji geo avanturi.

Del omizja Veselega kešembra 2017

V Ljubljano (GC7FNR5)

V soboto, 23. decembra, smo se na povabilo vasilija zbrali ob Koseškem bajerju. Ura je bila dokaj nenavadno izbrana in je nad pokrajino plavala misteriozna koprena, a to pogumnih geolovcev seveda ne ustavi. Če sem imel sam pomisleke o udeležbi zaradi vremena, pa smo se na kraj dogodka pripeljali z avtom, saj sem dal obljubo organizatorju.

Privlačna ljubljanska jutranja pokrajina.

Še toliko večje začudenje je bilo, ko se nas je nabralo zgledno število, od tega kar trije kolesarji! V Mirotovem famoznem dnevniku smo tako popisali celo stran! Kljub mrzlim temperaturam nam je uspelo regljati in delati konkurenco žabam v bajerju polno uro, potem pa smo počasi začeli odhajati domov. Le organizator in somišljeniki so izkoristili snidenje, da so šli skupaj poiskati še nekaj keškov. Pozdravljen nazaj Tim, čeprav le za kratek čas! Namreč fant odhaja nazaj na Poljsko po praznikih.

Ob letu osoréj I (GC7EQN3)

Lanski prednovoletni geoklepet na Brodu je očitno ostal v dobrem spominu, tako da se je Tomislav68 še krepko v jeseni pozanimal, ali načrtujemo tudi letos kaj podobnega. Z veseljem smo mu predali štafeto, še toliko bolj, ko je omenil prijeten ambient na robu Barja oziroma malo nad njim, kjer postrežejo izvrstnega ocvrtega piščanca. Tudi na tem dogodku se je pokazalo, da za geolovce v veselem decembru nobena miza ni dovolj dolga, zato smo že nekaj minut čez 18. uro s strahom pogledovali proti vratom in ugibali, kako številni bodo prišli Kremenčkovi tokrat. 😉 No, saj ni bilo tako hudo, prostora je bilo za vseh 21 ekip, res pa je, da so Kinčoropijevi morali za mizo v kotu. A ni bilo videti, da bi to vzeli kot kazen. 😉

Dolga miza, ko je bil na njej še samo sok. In ko je Kinčoropijev kot še sameval.

Naprej je šlo vse po pričakovanjih. Na mizo so kmalu prišli konkretnejši napitki: na enem koncu so pili kuhanega, na drugem koncu surovega, vmes pa so bili bolj za penino (tisto v vrčkih). Geoklepet je stekel in je tekel – s kratko prekinitvijo za pohančka, vrednega svojega slovesa – daleč čez obvezno uro. Pravzaprav je čisto do konca ostala kar velika druščina, in ko smo si že voščili veselo praznovanje in vse dobro v novem letu, je trajalo še kar nekaj časa, da smo se res poslovili. Tudi oseminpetdeseto letošnje geolovsko srečanje je potrdilo, da smo geolovci družabna bitja.

Dnevnik, ki ga je še ozaljšala roka neznanega umetnika

Na zadnji dan v letu (GC7FFJV)

Na zadnji dan v letu so bili seveda vsi v toplicah, na smučanju, v prekrasnih eksotičnih krajih, na rajskih otokih ali pa vsaj na obisku pri sorodnikih … vsi, razen … kopice geolovcev, ki so bili prepričani, da je na ta dan najboljša izbira prav obisk manjše vzpetine nad Mengšem. Čeprav v Mengšu zvoni poldne točno opoldne, so se nekateri na Gobavici prikazali tako zgodaj, da bi lahko ujeli poldne tudi na Šmarni gori. Krasen sončen dan je bil kot naročen za klepet na prostem.

Ata Kremenček in Vincenc sta vestno popisala vse sledljivčke, ki so prišli na Gobavico

Prva stran zajetnega logbooka, ki je zagotovo namenjen še srečanjem v naslednjih 20 letih, se je polnila, ko smo opazili najmlajšega udeleženca srečanja iz ekipe N_I_L, ki se je čez ciljno črto pripeljal udobno nameščen v svojem štirikolesniku. Srečanja so se udeležili tudi prijazni kosmatinci Leni, Casper in Era, ki so potrpežljivo vlekli na ušesa podrobnosti geolovskih pogovorov in celo pozirali »uradnemu« fotografu.

Logbook bo zadostoval še za precej let

Organizator dogodka shy78 je imel nekje vmes kratek nagovor, sledljivčki so po popisu kmalu začeli izginjati v torbe in žepe v pričakovanju nadaljevanja poti, prijetnega druženja pa ni hotel zmotiti niti Nikrmana z objavo bližnjega zaklada. Vseeno so se, brez značilnega piska, pojavile koordinate in skupina se je počasi odpravila v smer, kjer se skriva lepo urejena škatlica zaklada Živalski vrt na hribu. Lepa naslednica nekdanjega Živalskega vrha, ki ga je verjetno v času obstoja našel marsikateri udeležencev srečanja.

Štirinožni udeleženci srečanja in njihovi lastniki

Klepet se je nadaljeval v bližini zaklada in morda si kdo niti ni ogledal, kaj je pravzaprav našel med skupinskim FTFjem. Nekateri so po najdbi odšli, drugi smo med klepetom spregledali, da nas zebe, najbolj zmrznjeni pa so se greli v koči. Še nekaj stiskov rok, lepe želje in tudi zadnji so počasi nasmejani zapustili letošnje zadnje geolovsko srečanje.