Silvestrska srečanja na Dunaju

od dr.gumpi · Objavljeno 12. 1. 2015 · Posodobljeno 13. 4. 2023

Dunaj. Nekdanja prestolnica naše dežele, danes glavno mesto sosednje Avstrije. Zgodovinsko bogati center, veliki nakupovalni centri, muzeji, galerije, fijakarji, novoletni koncert. Veliko tega. Kar vabi in privabi. Je tudi nas z družino. V okolico in samo mesto, tam smo preživljali letošnje dneve med Božičem in ponovnim odhodom v službo, ko se je dopust v novem letu iztekel. Bilo je lepo, zanimivo, včasih pustolovsko. In aktivno. Drsali smo, plezali, plavali, se razgledovali, občudovali. In se na silvestra ter novega leta dan srečali z lokalnimi geolovci, pa tudi tistimi, ki so podobno kot mi prišli v to mesto zgolj pogledat, kakšen bo polnočni ognjemet. Seveda se je dogajalo veliko. O tem in vsem ostalem bo veliko napisanega in pokazanega na strani mojega bloga. Čim prej. Se ve.

Štefanov trg z istoimensko cerkvijo

UNO center

Secesion

Karlova cerkev

Schönbrunn

Riesenrad

Zelena površina ob robu centra, notranjega dela mesta Dunaj, Stadtpark ali mestni park po naše, je gostila prvo srečanje. Le nekaj korakov od svetovno znane zlate skulpture Johanna Straußa z violino je ob našem prihodu že stala velika skupina zakladolovcev, klepetala med seboj, se objemala, si želela vse dobro v novem letu. Saj sem vedel, da je tu vse večje. Tako kot je mesto občutno večje kot Ljubljana, število prebivalcev pomoženo z veliko številko, tako je tudi geolovcev neprimerno več. Seveda sem med njih upadel kot vesoljec, toda ko sem jih prijazno pobaral sem dobil tudi prijazen odgovor, nasmeh. Končno sem se prebil do vpisnega lista, vanj vpisal sebe in sovce, ki so stale malo pri strani, opazoval menjavo predmetov za srečo, katerih so bile polne stojnice po mestu. Prašičkov, deteljic, dimnikarjev. Še malo smo postopali naokoli, se nasmehnili eden drugemu, nato pa smo se mi odpeljali do Schönbrunna. Saj je bilo pred naslednjim dogodkom ravno prav časa za obisk Wustenhausa in prijetno ogrevanje med kuščarji in kaktusi.

Glücksbringerrecycling FlashMob

Obvezen klepet, spoznavanje, menjava sledljivčkov

Osnova srečanja je bila menjava predmetov, ki menda prinašajo srečo

Logbook

Srečanje je potekalo v mestnem parku s spomenikom Johanna Straußa

Znova na hladu zimskega dne sem se vračal do Karlovega trga, kjer sem preskočil na enko do Štefanovega trga. Koncert pred cerkvijo je bil v polnem razmahu, manjša skupina je izvajala iz violin in drugih inštrumentov, občasno pa tudi grl, čudovite glasove. Sledil sem navigaciji in iskal pravo pot do točke nič. Kar ob omejitvah na trgu in predvsem vedno večji množici sploh ni bilo lahko. Končno sta me ugledala še dva geolovca in skupaj smo se uspešno prebili do skupine, ki jo je od drugih poslušalcev ločila palica z značko in pa napis pri simpatični solastnici dogodka. Že prej se je seveda vedelo, da dogodek organizirata geolovca iz Poljske, točneje Varšave, ki hočeta srečati tudi na Dunaju koga, ki se ukvarja z istim hobijem. In mu zaželeti vse dobro v novem letu. Seveda je bilo z njima treba poklepetati, povedala sta, da sta se pripeljala iz Ženeve, samo za današnji dan, že odhajata naprej. Ustavila sta se zgolj toliko, da se srečata z lokalnimi geolovci in kakšnim nenavadnih padalcem, kot sem bil sam. Med nami so zaokrožili poljski bonboni, s čokolado oblite suhe slive, sam sem se nasmehnil tudi kar nekaj novim znancem, videnim že pri prejšnjem dogodku. Še malo smo poslušali koncert, nato pa odšli vsak na svojo stran. Dogodek, močno podoben prejšnjemu flash mobu je bil tako končan.

Srečanje je bilo med množico kar težko najti

Warschau in Wien: Meet & Greet

Vpisovanje

Simpatična organizatorja dogodka

Logbook

Na odru se je v neposredni bližini dogodka ves čas veliko dogajalo

Zvečer so dekleta odločila, da na silvestrski event ne gredo, celo Maja me je pustila na cedilu, kar me je že kar malo presenetilo. Nisem se vdal, temveč sem jo proti lokaciji mahnil kar sam. Kako do tja mi je bilo znano, saj se je vse skupaj dogajalo prav tam, kjer sem zjutraj našel veliki zaklad. Kaj veliki, ogromni. Geolovcev je bilo na kupu že kar nekaj, večina na toplem na klopeh v notranjosti delavnice, ostali pa zunaj pri več žarih, na katerih so se pekle krače, hrenovke, klobase, perutničke. Vsega je bilo videti več kot preveč, vsakdo je prinesel nekaj, mize so bile vedno bolj polne. Lepo mora biti takole v družbi prijateljev dočakati novo leto. Sam sem poklepetal z organizatorjem dogodka, ki je hkrati seveda tudi lastnik delavnice in še nekaterimi geolovci. Ker se je omenil novo postavljeni letterbox, katerega nisem imel shranjenega, se je ponudil, da gre z menoj. In prav je bilo tako. Sem bil res navdušen, čeprav sem prvi del uganke tako rešil kar na terenu. Zaklad je odličen, verjetno eden boljših, če ne najboljši zaklad od vseh, ki sem jih našel do sedaj. Tehnično dodelan v celoti, pravi užitek je bilo doseči, da se je škatlica odprla. Žal pa povezan z žalostno zgodbo, a to je že povsem druga štorija. Z lastnikom sem se vrnil do kraja, kjer je potekal dogodek, še malo poklepetal z geolovci, ki so prihajali, nato pa se moral žal posloviti. Bilo je prijetno in verjetno bi res lahko klepetal z njimi celo noč, toda dekleta so me čakala.