Orientacija in geolov

Organizator se je tokrat odločil, da poveže dvoje skupin, ki sta si dejansko dokaj blizu, vsaj kar se orientacije tiče. Geolovci in taborniki smo se zbrali na travniku ob kaščah iz Tuhinjske doline, v bližini gradu Zaprice na pravem geolovskem dogodku. Tam smo dobili po prvem klepetu, kjer smo se držali bolj ali manj nezaupljivo vsak zase, lističe s kontrolnimi točkami in zemljevid, kjer so bile te označene. Vsak si je lahko sposodil tudi kompas, če je menil, da mu bo ta v pomoč. To so bili tudi edini pravi pripomočki, vsaj za najdbo dveh točk, kjer do sedaj (še) ni bilo skritih zakladov. In med tem, ko smo iskali belo oranžne znake, kot jih poznamo iz zaklada Orientacijski tek – geocaching, ki so označevali kontrolne točke, smo na njih ugotavljali, da taborniki iščejo tudi škatlice.

Proga je bila kar zahtevna, saj je poleg točk v samem mestu zahtevala tudi vzpon na Špico, lepo in dobro znano razgledišče nad mestom in k mlinčkom tik pod Starim gradom. Organizator je vsem omogočil dostop do škatlic na poti, tako tudi tiste v muzeju v Maistrovi hiši in to celo brezplačno. Podatke o novih dveh škatlicah smo dobili od tabornikov na kontrolnih točkah in ju nato tudi uspešno našli. Seveda sem moral pri eni vse skupaj zabeliti, saj mi je uspelo, da je logbook pristal za zidom nekdanje smodnišnice. Sem si bil tako čisto sam kriv za plezanje čez bodečo žico do njega. Hlače so ostale cele, smeha je bilo pa dosti. Ko smo z našo hojo zaključili in se vrnili na grad, je bilo že pozno in mračilo se je.

Vse točke je uspelo najti mlademu taborniku, ki si je s tem prislužil prvo nagrado, lep nahrbtnik in skupini geolovcev v sestavi Bučarja, Bučnih kompaskov, dr. gumpija, gamska, maratonske, shy78 in sovce. Vsak je lahko, utrujen od poti, na koncu dobil še sendvič in vodo. Organizator si je dogodek odlično zamislil. Geolovci smo se (znova) spoznali z nekaj osnovami orientacije, mladi taborniki pa z geolovom. Ob tem je zanimiv podatek, da organizator takšno srečanje namerava pripraviti tudi v prihodnje, ko bo, tako upamo, privabil še več geolovcev.

In kaj smo tokrat pogrešali? Ne prav veliko. Morebiti kakšno kratko pojasnilo organizatorja na začetku, saj nas potem taborniki ne bi gledali kot vesoljce, ki so pristali sredi njihovega dogodka. Tudi zemljevid bi bil lahko bolj natančen, predvsem pa bi bilo prav, da bi bile vse kontrolne točke zapolnjene. Tako smo tisti na Špici in pri Mlinčkih tako mi kot taborniki iskali kar dolgo in neuspešno, pa jih, kot smo izvedeli na koncu, sploh ni bilo. In glede na dolžino poti bi bilo bolje, da bi se dogodek začel že dopoldan ali vsaj kakšno uro prej. Tako smo pri mlinčkih srečali skupino tabornic, ki so se tam na srečo obrnile, saj bi jih po vzponu do Špice na poti nazaj verjetno že ujela tema.