Sva geolovca! Poznate naju pod vzdevkom … petkovi

Tokrat vam v vaši priljubljeni rubriki Portret geolovca predstavljamo petkove, mlad slovensko-finski par. Njun geolovski staž ni pretirano dolg, kljub temu pa jima besed in anekdot z njunih geo avantur kar ni zmanjkalo, ko smo ju poprosili za intervju. Kako sta odgovarjala na naša vprašanja si preberite v spodnjem prispevku.

Se lahko na kratko predstavita in povesta nekaj besed o sebi?

Sva petkovi, Naja in Eetu, slovensko-finski par, z geolovom pa se ukvarjava dobro leto in pol. Spoznala sva se na študentski izmenjavi v Innsbrucku v Avstriji. Eetu rad reče, da je slovensko dekle težko spravit od družine in iz domovine, zato je pred osmimi leti spakiral kovčke in se preselil v Ljubljano.

Lahko pojasnita pomen svojega vzdevka, ki ga uporabljata na strani geocaching.com?

Petkovi sva bila že pred geolovom. Začelo se je, ko je Eetu pred leti izvedel, da je petek lahko tudi priimek. In petek je najboljši dan v tednu. Od takrat sva govorila, da se bova po poroki preimenovala v petkove. Pa se nisva, ga pa zato uporabljava v geolovu. Ta vzdevek se naju je prijel tudi med prijatelji, in tako naju kličejo petkovi.

Kdo vaju je navdušil za geolov, kdaj sta našla svoj prvi zaklad in kaj vaju je pri igri pritegnilo?

Za geolov sta naju nadušili HARE78, Eetujeva sestra in njena žena, ki sta naju prepričevali skoraj dve leti. Nikoli nisva čisto razumela, kako igra poteka, dokler nisva poizkusila. 2. januarja 2016 nisva imela kaj pametnega početi, zato sva si na telefon naložila aplikacijo in se sprehodila do najbližjega zaklada. To je bil zaklad Krakovo, kjer sva tudi posnela najino profilno fotografijo. Isti dan sva obiskala še Botanični vrt in Trnovo. Na začetku nama je bila najbolj všeč misterioznost, ki je kot nek paralelni svet realnosti. Počutiš se kot srečni izbranec, medtem ko ostali smrtniki nimajo pojma, kaj se dogaja za njihovim hrbtom. S pomočjo geolova sva začela odkrivati skrite kotičke in zanimive zgodbe. Poleg tega naju včasih “prisili”, da greva ven. Čar je, ko se spraviš ven in ne hodiš kar tako, ampak imaš cilj in na koncu te čaka nagrada, vpis v dnevnik.

Kakšni zakladi so vama najbolj všeč (mestni, v naravi, uganke, večstopenjski …?)

Eetu: Najraje imam zaklade v naravi. Zelo rad hodim v hribe in ni lepšega, kot pobrati zaklad z razgledom na gore. Navdušen sem tudi nad vsakim zakladom, do katerega je potrebno priplezati. Tudi Naja rada pleza, zato se vedno pogajava, kdo bo šel po zaklad. Ne maram mestnih zakladov, ker so po navadi vedno obkroženi s prevelikim številom ljudi in moraš biti previden pri iskanju.

Naja: Ja, tudi jaz rada plezam. Poleg tega so mi všeč uganke in prebrisani tradicionalni zakladi. Ne maram zakladov brez zgodbe, na brezveznem mestu. To je zame kot solata brez začimb. Zanič. Pri izboru zakladov, ki jih pobirava, sva postala zelo izbirčna in naju ne zanima samo statistika.

Kateri od zakladov, ki sta jih našla do sedaj, se vama je najbolj vtisnil v spomin? Lahko povesta zakaj?

Najbolj nama je ostal v spominu Krneki 2 ? ali 1001 zaklad iz najinih geolovskih začetkov, klasičen Larsov zaklad (sedaj že veva, kaj pričakovati pri njemu). Izvedba je briljantna in ob najdbi sva se smejala kot nora.

Geolov je običajno prava pustolovščina. Lahko opišeš dogodivščino, ki se ti je pri iskanju zakladov najbolj vtisnila v spomin?

Pred kratkim smo izvedli napad na najtežji zaklad v Ljubljani – Sniper’s Nest. Na enem od dogodkov sva se z ekipama Enra13 in AljoNeja dogovorila za skupen podvig. Našo dogodivščino sva takole zapisala v logu: »Opremljeni z lestvijo, plezalnim setom in odločnostjo smo se sprehodili do stolpa strahu. Izkazalo se je, da bo misija za en mini malček lažja, kot smo si predstavljali, ker ne bo treba plezati počez, ampak le ob steni. Ker je bilo prostora le za tri, so si fantje izborili mesto v podvigu. Hitro so bili na vrhu, ki zgleda strašno visok. Pot nazaj je bila še strašnejša, ker je bilo treba gledati dol.

Vsi nepoškodovani in ŽIVI so uspešno stopili na trdna tla.

Čestitamo AljoNeja za #2000.

To je najin prvi D5/T5 in podarjava FP!«

S kakšno navigacijsko napravo sta začela iskati zaklade in če nam lahko zaupata, kakšno sedaj uporabljata za iskanje?

Nimava posebne navigacijske naprave, za iskanje uporabljava kar pametna telefona. Eetu je privrženec Appla, ima iPhone-a in originalno geocaching aplikacijo. Jaz sem začela s Samsung Galaxy, trenutno pa imam Huawei Honor8 in uporabljam aplikacijo c:geo.

Zanesljivo sta se že srečala s kakšnim geolovcem ali ekipo pri iskanju zaklada. Je bilo srečanje zanimivo? Vzdržujeta stike s tem geolovcem ali drugimi še naprej?

Najbolj zanimivo je bilo srečanje z ekipo Enra13 pri zdaj žal že arhiviranem zakladu Petek 13. / Friday the 13th. Zaklad je bilo možno logirati le na petek 13., in ker nova pravila tega ne dovoljujejo, so mu napovedali konec. Zaklad je bil na najini “to-do” listi, zato je bil obisk na izbrani datum nujen ne glede na okoliščine. Zapora ceste in gneča zaradi novozapadlega snega sta prestavila odhod na večer. Okoli 22. ure sva se z avtom približevala zakladu in za nama je zapeljal še en avto. Umaknila sva se in parkirala. Voznik v drugem avtu je naredil enako, le 100 m dalje. Takoj sva posumila, da so tam z enakim razlogom kot midva. Izkazalo se je, da sta sokrajana iz Kočevja. Ugotovili smo celo, da smo s polovico ekipe sosedi. Neverjetno naključje. Od takrat naprej hodimo na skupinske love za zakladi in se dobivamo na dogodkih.

Kaj pa srečanja z bunkeljni in skrivanje pred njimi?

Seveda se bunkeljnom težko izogneš. Velikokrat se zgodi, da je zaklad okupiran in je potreben ponovni obisk lokacije. Eetu je bolj previden in želi ostati popolnoma neopažen, medtem ko se sama hitro navdušim in pozabim na nevedne opazovalce.

Se rada udeležujeta dogodkov? Vama je ostal kateri v posebej lepem spominu?

V prvem letu oz. leta 2016 sva se udeležila vsega dveh dogodkov. Prvi je bil “meet&greet” dogodek theevent@ljubljana finskega geolovca thetomi. Tam sva spoznala tudi prve slovenske geolovce (Buhteljni, dmrvos, ancka in Larsus cisalpinus), s katerimi smo po dogodku skočili na pivo. Drugi dogodek je bil Izmenjava TB & GC / TB & GC exchange – VII.. Letos sva bila bolj pridna in se udeležila šestih dogodkov. Vsakič spoznava koga novega, vsakič se počutiva bolj domače in vedno raje hodiva. Če le imava čas in prost vikend. Med tednom je lažje, še posebej, če je dogodek v Ljubljani ali okolici.

Čisto vsak dogodek je bil razred zase, težko izpostaviva kakega. Organizatorji se vedno 100 % potrudijo. Mogoče bi omenila Techno GEO widgets, kjer smo preizkušali zelo izvirne in zanimive tehnične zaklade avtorja Picassoman-a. Ker sva celo leto v superlativih poslušala o lanskoletnem srečanju na Šmarni gori, sva se ga morala nujno udeležiti. Najbolj sva si zapomnila igro s srečkami, geolovski kviz, kavo z baklavo in spominček hrošček.

Sta že skrila zaklad? Kakšne so izkušnje, odzivi geolovcev?

Nenapisano pravilo geolova je, da moraš najti vsaj 100 zakladov, preden postaviš svojega. Tega pravila sva se držala in se ga še kar drživa. 😀 Nisva postavila še nobenega zaklada, imava pa nekaj idej.

Kaj bi v geocachingu spremenila najprej, če bi imela možnost spremeniti eno stvar …

Vsekakor bi uzakonila nenapisano pravilo iz prejšnjega vprašanja. Vsak geolovec, ki želi postaviti zaklad, bi moral imeti vsaj 100 najdb.

Pred kratkim so posodobili spletno stran geocaching.com, vseeno pa bi dodala še všečkanje logov in označevanje geolovcev v logih. Tako bi mogoče od nekaterih dobili boljše zapise, kot je HZZ/TFTC, še posebej za zaklade, v katere je lastnik vložil veliko truda. Aja, pa želiva, da bi odprli “zavetišče” zapuščenih zakladov, za katere lastniki nimajo časa in bi jih kdo drug lahko posvojil.

Za konec pa še vprašanje – imata kakšno sporočilo za ostale geolovce?

Igrajte se, smejte se in imejte se radi.