Sem geolovec! Poznate me pod vzdevkom … Jurac

Danes vam v rubriki Portret geolovca predstavljamo Ljubljančana, ki se je sprva z geolovom spogledoval bolj sramežljivo, ko pa ga je po dveh letih zagrabilo, je njegov podpis v logbookih slovenskih zakladov postal stalnica, sam pa dobro znana osebnost v slovenski geolovski skupnosti. Sam se rad pohvali, da je v mesečni statistiki najdb med vsemi Slovenci na prvem mestu z najdbami v Sloveniji, trenutno pa si je postavil cilj, najti keške v čisto vseh slovenskih občinah, kjer seveda le-ti so. Dragi bralci, v tokratnem intervjuju se nam predstavlja Jurac.

Se lahko na kratko predstaviš in poveš nekaj besed o sebi?

Sem 31 letni Jure iz Ljubljane in imam 9 letnega sina, ki mi pogosto pomaga iskati zaklade. Pri iskanju mi včasih pomaga tudi mama. Moja punca, s katero grem največkrat na izlet, pa iskanje zakladov običajno prepusti meni, ona si takrat raje privošči počitek. Obožuje nasmešek na mojem obrazu, ko se po vpisu vrnem k njej. 😀

Lahko pojasniš pomen svojega vzdevka, ki ga uporabljaš na strani geocaching.com?

To je v bistvu eno od uporabniških imen, ki ga vnesem, kadar ne vem točno, kaj bi si izbral. Ko sem se registriral na geocaching.com sem mislil, da bom samo malo pogledal in nisem računal, da mi bo geolov postal takšna strast in da bom po treh letih in pol še vedno iskal zaklade ter hodil na srečanja. Vzdevek pa izhaja iz mladih let – tako so me nekateri klicali pri skavtih, izpeljanka iz Jure.

Kdo te je navdušil za geolov, kdaj si našel svoj prvi zaklad in kaj te je pri igri pritegnilo?

Za geolov me je sprva v letih 2011 in 2012 poskusila navdušiti prijateljica Katja, ki se je s tem ukvarjala, vendar sem imel takrat še Nokio s Symbianom in mislim, da iskanje s tisto napravo ni bilo mogoče.  Pozimi 2013/2014 je na planinskem društvu še ena prijateljica omenjala geolov in nam pokazala zaklad Grajski hrib / Castle Hill na Ljubljanskem gradu. Odločil sem se, da bi za pokušino poskusil najti kak zaklad. Registriral sem se na geocaching.com, malo tudi zato, ker sta se nad tem navduševali dve fletni prijateljici, jaz pa sem bil takrat še samski. Kasneje sem seveda ugotovil, da je večina geolovcev moških. 😀 Drugi povod pa je bil, da sem iskal neko nadomestilo za orientacijska tekmovanja, ki sem se jih udeleževal. Le-ta so postala nesmiselna, odkar si lahko skoraj vsak privošči GPS napravo. Če si bil pošten in iskal brez nje, nisi mogel zmagati, z GPSom pa je bilo prelahko in povrhu še nelegalno.

Na začetku sem zaklade le gledal na spletni strani, ko pa sem bil enkrat z mamo na izletu po Badjurovi poti, sem z roko udaril po mizi in si rekel, da je skrajni čas za prvo najdbo. Vklopil sem c:geo in se povezal na internet, ter ugotovil, da je v bližini zaklad BOGENŠPERK Kids’ Cache – Plushy Toy Exchange. In sva se ga lotila iskati. Čeprav je težavnost 1 in zaklad zelo velik, sva ga iskala kakih 15 minut. Naposled sva ga tudi našla. To je bilo aprila 2014. Tistega leta sem našel vsega skupaj 57 zakladov, leta 2015 pa 34. Potem pa me je sredi leta 2016 zagrabilo in sem jih začel iskati bolj intenzivno. Čisto v začetku mi je pomagala še tretja prijateljica, ki se je ukvarjala z geolovom, Kassiopeia82 ter lynx.attentus, s katerim se poznava že od vrtčevskih let. Ugank od začetka sploh nisem znal reševati, potem pa sem za pomoč oz. namig povprašal nekatere prejšnje najditelje. In ker vaja dela mojstra, lahko sedaj rečem, da vsako naslednjo rešim lažje. Sem pa skoraj dve leti in pol po začetku geolova imel najden samo en vprašajček, in sicer Vaško situlo. Za uganke me je potem navdušil Kinčoropi.

Kakšni zakladi so ti najbolj všeč (mestni, v naravi, uganke, večstopenjski …?)

Najbolj všeč so mi enostopenjski zakladi v naravi, še posebej tisti do katerih se veliko hodi. Prvi dve leti sem pobiral skoraj samo takšne. Keškal sem tudi že po feratah nad 3000m, recimo na Petzecku in Glödisu, pobral kar nekaj zakladov po dvatisočakih, nad 1000 metri sem jih našel pa sploh veliko. Raje vidim, da je poudarek na tem, da prideš do zaklada in da ga ni pretežko najti, če si moral že recimo veliko prehoditi do njega.

Od ugank so mi pa najbolj všeč matematične ali računalniške, kot na primer RARSTERY in Agents pri Murski Soboti, ali pa Štirje majhni žužki in Ribič Pepe od shy78 v bližini Kamnika.

Kar se pa tiče trailov, mi je pa zelo všeč, če se na trailu zbira podatke za koordinate končnega bonusa.

Glede ostalih družinskih članov je pa tako: punci je najbolj bistveno, da škatla ni premajhna – pravi, da nano epruvetke ne sodijo v gozd. Sin pravi, da so mu najbolj všeč zakladi, do katerih se lahko pripelješ ali pa vsaj, da ni daleč za hoditi. Pomembno mu je tudi, da je noter čim več predmetov za menjavo. Mami pa so všeč tisti, ki imajo škatlo, ki je nekaj posebnega, kot na primer Jelenov Studenec, Pogled na Kočevsko Reko, Krempa ter Hubertov Ključ ali pa, da so ob kaki znamenitosti, kot recimo Zaganjalka ob Savinji.

Kateri od zakladov, ki si jih našel do sedaj, se ti je najbolj vtisnil v spomin? Lahko poveš zakaj?

Najbolj se mi je vtisnil v spomin zemeljski zaklad Plava Grota – U. Žanja na Cresu. Za vpis zaklada se je treba slikati na plaži, do katere je od najbližje ceste 40 minut sestopa, nazaj pa je dobro uro vzpona. Ko prideš na plažo, se moraš slikati in nato plavati v jamo, ki ima eno večjo dvorano. Podzemno jamo moraš skicirati in skico poslati lastniku. To je bil eden mojih prvih zakladov. Nad njim sem bil tako navdušen, da sem ga čez dobri 2 leti ponovno obiskal.

Geolov je običajno prava pustolovščina. Lahko opišeš dogodivščino, ki se ti je pri iskanju zakladov najbolj vtisnila v spomin?

Ena od dogodivščin je bil zaklad Epta Piges na Rodosu v Grčiji, ki ima tudi največ favoritkov v celi Grčiji. Najprej si ogledaš 7 izvirov, nato pa se skozi akvadukt v predoru iz druge svetovne vojne odpraviš skozi hrib, pri čemer bredeš po vodi. Na drugi strani si ogledaš slap in malo naprej najdeš še škatlico, a še prej moraš izračunati pravilne končne koordinate.

S kakšno navigacijsko napravo si začel iskati zaklade in če nam lahko zaupaš, kakšno sedaj uporabljaš za iskanje?

Za iskanje zakladov uporabljam telefon Samsung Galaxy A3 (2017) in program c:geo, prej sem pa 3 leta uporabljal Samsung Galaxy S4 mini. Mnogi menijo, da je za resno keškanje potrebna katera od dragih naprav, ki je namenjena samo GPSu, vendar sam praktično nikoli nimam težav s premajhno natančnostjo na telefonu.

Zanesljivo si se že srečal s kakšnim geolovcem ali ekipo pri iskanju zaklada. Je bilo srečanje zanimivo? Vzdržuješ stike s tem geolovcem ali drugimi še naprej?

Na Hrvaškem sem kar nekajkrat srečal druge geolovce pri iskanju. Enkrat sem jih srečal celo v Parizu. Zelo pa mi je ostalo v spominu iskanje zakladov Ljubljanska in Slovenska Krajevna imena. Da sem ga rešil, sem si sposodil etimološki slovar, na terenu pa sem srečal nekaj geolovcev, katerih takrat še nisem poznal. Med njimi sta bila dr.gumpi in mirobori, ter romtim, ki sem ga poznal že od prej – zaklad pa smo potem poiskali skupinsko. S temi geolovci se še vedno srečujem na geolovskih dogodkih. Moram reči, da se dogodkov udeležujem pogosteje, kot sem se jih od začetka. Na dogodke sem začel redno hoditi bistveno kasneje kot intenzivno iskati zaklade.

Kaj pa srečanja z bunkeljni in skrivanje pred njimi?

Ko sem iskal zaklad na Zvohu se je ravno tja usedel starejši gospod, ki je imel najprej malico, potem pa se je začel sončiti in ni in ni odšel. Ni mi preostalo drugega, kot da sem ga nagovoril in mu potem razložil o geocachingu in mu povedal, da sedi praktično na zakladu. Ni mi verjel dokler ga nisem izvlekel in mu ga pokazal. Bil je zelo presenečen, da se geozaklad nahaja tudi na Zvohu. Potem sva še kakih 15 minut govorila o geolovu.

Se rad udeležuješ dogodkov? Ti je ostal kateri v posebej lepem spominu?

Zelo mi je ostal v spominu moj prvi dogodek Pohod ob žici / Walk along the Wire 2015, ko sem v geolovski družbi prehodil PST okrog Ljubljane. Poiskali smo tudi zaklad Bunker in izmenjali sledljivčke. Pot smo prehodili dosti hitreje, kot sem jo kdajkoli prej in potem.

Si že skril zaklad? Kakšne so izkušnje, odzivi geolovcev?

Ob tisoči najdbi sem si rekel, da bi bilo dobro še kaj prispevati k skupnosti in sva s sinom postavila zaklad Park Šarhova – Hubadova. Sklenil sem, da je to testni zaklad, da malo vidim, kako je biti lastnik zaklada in potem postavim še kakega. Za vsebnik sem uporabil malo večjo škatlo, saj nisem ljubitelj mikro in nano zakladov.  Malce ga kritizirajo, češ da je postavljen na preveč obljudenem mestu, čeprav se meni ne zdi tako. Skriva te zelenje, pa tudi preživel je že pol leta brez vsakršnih težav.

Kaj bi v geocachingu spremenil najprej, če bi imel možnost spremeniti eno stvar …

Spremenil bi to, da bi moral biti zaklad pred arhiviranjem v nekakšni predarhivski fazi, ko bi ga lahko posvojil kdor bi želel, v primeru, da je lastnik neaktiven. Mogoče bi uvedel tudi to, da bi moral lastnik napovedati arhiviranje zaklada, če ga namerava prostovoljno arhivirati. Tako sta se mi izmuznila že dva traila, in sicer Geosledec star na obrobju Ljubljane in Ni lepote brez trnja med Strunjanom in Izolo.

Za konec pa še vprašanje – imaš kakšno sporočilo za ostale geolovce?

Želim vam veselo keškanje! Pa ne poiščite prehitro vseh zakladov v bližini doma. Meni jih je že skoraj zmanjkalo, ker sem bil nekaj časa preveč temeljit. 😀