Pred enaindvajsetimi leti je postala GPS tehnologija dostopna za civilno rabo. Kar je takoj preizkusil nek ameriški navdušenec nad tovrstno tehnologijo. To že šoje, kukavice in taščice čivkajo na vejah T5 dreves. Iskanje škatel po gozdu z več milijard vredno tehnologijo pa je samo vrh ledene gore. Preberite, kaj se še skriva pod gladino…
Ali obstaja življenje na Marsu? Tega ne vemo zagotovo. Če pa bo čez nekaj dni na njem uspešno pristalo vozilo Perseverance, bomo lahko z gotovostjo trdili, da na Marsu obstaja vsaj geolov. Ko boste prebrali ta prispevek, boste vedeli vse o tem zgodovinskem dosežku in več o raziskovanju Marsa, kot 99,97 % drugih geolovcev.
Leto 2020 je geolovski skupnosti prineslo mnoge izzive. Kako jih je videl in se nanje odzval slovenski pregledovalec Cenarius? Je bilo lansko leto objavljenih kaj manj zakladov, kot leto poprej? Je imel manj dela? Sam pravi, da mu kot pregledovalcu ni bilo dolgčas. Preberite, ali mu gre verjeti.
Nekje na Primorskem je ena jama. Pravzaprav je jam nič koliko, a ena je za geolovce še posebej zanimiva. Res je v primerjavi z bolj razvpitimi sosedami kratka, a ima vse, kar imajo velike: stalaktite, stalagmite (in kar je še takega jamskega okrasja) in ozek prehod, skozi katerega se vanjo zrinejo le najpogumnejši in/ali najbolj nori. Kdor gre do konca, ven ne pride ne ravnodušen ne s čistimi oblačili.
V časih, ko še ni bilo GPS naprav, so kartografi težje opravljali svoje delo. Prispevek, ki prikazuje, kako so izmerili Indijo in določili njen najvišji vrh, je bil objavljen že davnega leta 2006 v reviji Življenje in tehnika. Branje o odkritju najvišje gore sveta in merjenju njene višine pa je zanimivo še danes. Avtor članka je univ. dipl. inž. geod. Joc Triglav.
V časih, ko še ni bilo GPS naprav, so kartografi težje opravljali svoje delo. Meritve so bile odvisne od natančnosti naprav in ljudi. Srečevali so se z drugačnimi problemi kot danes, nekateri pa so meritvam posvetili svoje življenje. Prispevek, ki prikazuje, kako so izmerili Indijo in določili njen najvišji vrh, je bil objavljen že davnega leta 2006 v reviji Življenje in tehnika. Avtor članka je univ. dipl. inž. geod. Joc Triglav.
Vse najboljše ob Dnevu modrega stikala! Pred dvajsetimi leti je postala GPS tehnologija z uporabno natančnostjo dostopna tudi za civilno rabo, kar je ameriški navdušenec nad tehnologijo takoj preizkusil tako, da je sredi gozda skril čeber dobrot in objavil njegove koordinate. Vse ostalo je bolj ali manj znana zgodovina. Praznovanje dvajsetletnice igre nam je skvaril zoprni virus. Ampak mi se ne damo, mar ne?
Časi niso naklonjeni geolovu. Omejitve, ki jih pred nas postavlja socialno distanciranje, so geolov na prostem praktično onemogočile. Na srečo so nam na sedežu igre priskočili na pomoč z nekaj novostmi, ki se bodo poznale tudi na števcu najdb. Pa tudi na denarnici, če se boste vseeno pregrešili in geo-lovili (pre)daleč od doma.
S starimi in dolgo neobiskanimi zakladi je hudič. Nihče več ne ve, kje točno so in ali so sploh še tam, po drugi strani pa bi jih bilo škoda arhvirati, ker so … stari. Letošnja zima je odnesla smučarsko Zlato lisico na Gorenjsko. Za tak premik geolovske Zlate lisice bi bil potreben poseg pregledovalca. A z nekaj štajerske trme je vsaj geolovska ostala pod Pohorjem.
Ni lahko biti pregledovalec. Treba je loviti ravnotežje med željami lastnikov zakladov in zahtevami iz smernic, skrbeti za objave in tudi za arhiviranje, pa seveda skrbeti tudi za skladnost igre z zakonskimi in drugimi zahtevami v posameznem okolju. Cenarius je potegnil črto pod prvim letom svojega dela. Lahko mu rečemo samo: klobuk dol (naš, ne njegov seveda)!
Zaklad meseca – Mokronožci by ____jebemomast
14. 2. 2025
Zaklad meseca – Godla by dr.gumpi
12. 1. 2025
Sem geolovec! Poznate me pod vzdevkom … Jurac
8. 12. 2017
Komentarji na prispevke