Posodobljene geolovske smernice

Ste odkrili tole odlično igro iskanja zakladov? Preplavljeni z navdušenjem greste takoj še sami enega skrit. Saj to res ni nobena znanost: vzameš eno škatlo, nekaj natlačiš not in jo skriješ v prvi grm. Tako, zaklad je postavljen. Ne bi moglo biti preprosteje. Pojavi pa se manjši problem. Po mesecu ali dveh zaklada ni našel še nihče. Seveda, saj zanj nihče ne ve. Obstoj novega zaklada je treba nekako objaviti, da bodo zanj izvedeli še drugi. Objavite ga lahko na spletišču geocaching.com. Tu se dokončno zaplete. Za objavo na tem spletišču mora biti zaklad pripravljen v skladu z Geolovskimi smernicami. Slabih novic pa še ni konec: nekdo, tako imenovani pregledovalec, bo ocenil, ali je zaklad glede na opis in objavljene koordinate v skladu s temi smernicami. In šele potem bo zaklad objavljen. In če bo postavljen na širšem področju osrednje ali vzhodne Slovenije, tudi v nekaj minutah najden. 😉

FTF oddan, več kasneje.

Geolovske smernice so torej obvezno branje pred ali med pripravo novega zaklada. Smernice pripravlja Geocaching HQ v sodelovanju z geolovsko skupnostjo že od septembra leta 2000, kmalu po tistem, ko se je postavitvijo prvega zaklada igra sploh začela. V njih so opisane temeljne zahteve glede vsebnika zaklada (če gre za zaklade z vsebnikom), vsebine zaklada, strani z njegovim opisom in lokacije, kamor bo zaklad postavljen. V njih so tudi zahteve, ki jih morajo geolovci izpolniti, da lahko vpišejo najdbo v spletni dnevnik, in napotki glede vzdrževanja zaklada.

Pred nekaj dnevi so bile Geolovske smernice po dolgem času temeljito posodobljene. Besedilo je zdaj krajše, preglednejše in bolj strukturirano, prinaša pa tudi nekaj novosti, o katerih že teče živahna debata na Geocaching forumu. Posodobljene smernice so, tega najbrž ni treba povedati posebej, dostopne tudi v slovenskem prevodu. Morda je v zvezi s tem manjši korak nazaj, da so dodatne razlage posameznih določil prestavljene v Središče za pomoč in tako niso dostopne v domačem jeziku. Googlov prevajalnik, ki je ponujen kot možnost, je preverjeno neuporaben. Poglejmo si torej nekaj novih poudarkov in novosti.

V smernicah je bolj kot doslej poudarjeno, da morajo biti zakladi dostopni v daljšem časovnem obdobju in večino dni v tednu, zaklad pa mora biti mogoče najti brez dodatnih stikov z lastnikom zaklada ali drugimi osebami (če je treba nekoga prositi, da omogoči dostop do skrivališča, potem bodo pri objavi težave).

Zahteva, da zakladi ne smejo biti zakopani oziroma vkopani, ostaja v veljavi. Novost je izjema, če poseg v tla dovoli lastnik ali upravljavec zemljišča, kar mora biti ustrezno dokumentirano v opisu. S tem so se smernicam približali željam tistih geolovcev, ki postavljajo zaklade na svojem zasebnem zemljišču in glede zemeljskih del nimajo zadržkov. Na Nizozemskem, npr., je marsikateri zahtevnejši zaklad na kar vrtu pred lastnikovo domačo hišo (da je slovenskemu geolovcu zelo težko kar tako vstopiti skozi vrtna vrata na zasebno zemljišče, je seveda čisto svoja zgodba).

Precej prahu je dvignila tudi natančnejša opredelitev vsebnika in dnevnika, predvsem zahteva, da mora biti dnevnik priložen oziroma zaprt v vsebniku. V nekaterih okoljih priljubljeni zakladi, pri katerih je zaklad magnetni trak, na katerega se podpišejo najditelji, utegnejo tako naleteti na težave pri objavi. Praksa bo pokazala, ali to pomeni zgolj, da mora biti dnevnik ločen od tistega, kar ga zakriva, in je eden od najbolj zvito skritih domačih zakladov v zadnjem času še vedno skladen z zahtevami za objavo.

Besedilo smernic je strožje glede postavljanja zakladov daleč od doma. Počitniške zaklade je težko vzdrževati, zato bodo objavljeni le izjemoma ob sprejemljivem načrtu vzdrževanja. Prošnja v opisu, naj zaklad po potrebi vzdržujejo najditelji, že doslej ni bila ustrezen načrt vzdrževanja.

Smernice pregledneje kot doslej naštevajo dolžnosti lastnika zaklada. Vzdrževati mora tako vsebnik na lokaciji kot opis zaklada na geolovskem spletišču, redno spremljati zapise v spletnem dnevniku in se v ustreznem času odzvati na težave. Lastniki, ki zanemarjajo svoje zaklade, utegnejo izgubiti pravico do objavljanja novih.

Ena od novosti, v zvezi s katero se je takoj razvnela vroča debata, je določilo, da geolovskih dogodkov ni mogoče organizirati v večjih transportnih središčih, kot so letališča, železniške postaje ali pristanišča turističnih križark. Gre za poskus, da bi omejili vse bolj razširjeno prakso organiziranja geolovskih dogodkov zgolj z namenom obogatitve statistike ali vknjiženja najdbe v določeni regiji ali državi. Geolovski dogodek je srečanje geolovcev s poudarkom na družabni plati geolova. Dogodek, pripravljen z namenom, da se ga udeležijo predvsem organizatorji (npr. ob 2. uri zjutraj pred letališko stavbo tik pred odhodom čarterskega leta domov ali na pomolu pred križarko na delovni dan ob uri, ki je neprimerna za veliko večino domačih geolovcev), ne spodbuja družabne plati geolova. Počitniške geolovske dogodke je treba organizirati tako, da so dostopni tudi domačim geolovcem. Ali pa poiskati kak dogodek, ki ga organizirajo domačini.

Geolovska srečanja, ki jih organizirajo domačini, so bolje obiskana in ponujajo več možnosti za družabne stike

Nedvomno bo o novih in posodobljenih določilih in njihovih razlagah še veliko govora. Opozoriti je treba, da so nekatera dodatna določila za posamezne regije zajeta v Wiki o regionalnih geolovskih pravilih, ki jih treba prav tako prebrati (tako boste npr. izvedeli za nekatere omejitve glede časovne in geografske oddaljenosti geolovskih dogodkov, ki so v veljavi v nekaterih državah). Slovenskih posebnosti zaenkrat ni.

Vse skupaj se sliši zapleteno. Pa ni. Cilj smernic je čim enotnejša igra po vsem svetu, zato jih je treba brati z naklonjenostjo in z zavedanjem, da so določila dovolj široka, da ne dušijo ustvarjalnosti. Smernice tudi bolj kot doslej poudarjajo pomen sodelovanja s pregledovalcem, katerega naloga je, da pomaga pri objavi in razreševanju zadržkov.