Dan Zemlje 2017 (in Taborniški Feštival)

Eno leto pride hitro naokoli. Slovenski Geocaching klub je spet organiziral CITO dogodek ob Dnevu Zemlje, tokrat kot uvod v pomladni teden, ko si lahko z udeležbo na tovrstnih dogodkih prislužimo spominek. Lansko leto smo se ob tej priložnosti spopadli z japonskim dresnikom, letos pa smo se odločili, da se v okviru akcije Za lepšo Ljubljano spopademo s človeško brezbrižnostjo in nemarnostjo. Preden pa smo se v sodelovanju s Turističnim društvom Šmarna gora-Tacen, ki je koordiniralo dejavnosti v okviru akcije v Četrtni skupnosti Šmarna gora, odpravili pobirat smeti, smo bili spet zelo zaposleni na Taborniškem Feštivalu.

Že v poročilu o naši udeležbi na 20. Feštivalu, vsakoletni prireditvi Mestne zveze tabornikov, smo zapisali, da smo prejeli povabilo tudi za leto 2017. Seveda smo se mu z veseljem odzvali. Malo pred 10. uro smo po mizi razgrnili geolovske pripomočke in druge eksponate: vsebnike vseh velikosti, dnevnike, predmete za menjavo (kot so kamniti hroščki, pošastki in sovice), GPS naprave, pa magnetna in krempljasta prijemala, pa nekaj sledljivčkov ter nekaj promocijskega materiala o klubskih aktivnostih in geolovu nasploh.

Zanimanje za stojnico je bilo veliko

Zanimanje je bilo veliko. Če je bilo lansko leto treba mlade obiskovalce vabiti, so letos v večjih ali manjših skupinicah s svojimi vodniki prihajali spontano. Ustavila se je celo skupina tabornikov iz Beograda. Kremenčkovi, Kranjski Janezek in Krossnik (kasneje se jim je pridružil še dmrvos) so imeli do 14. ure polne roke dela. Z razlago osnov geolova ni bilo velikih težav, saj se je izkazalo, da so nekatere skupine ne samo vedele zanj ampak so se tudi preizkusile v iskanju na terenu. Drugi pa so lahko poskusili poiskati začasni tradicionalni zaklad (za nekaj ur smo si uzurpirali ptičjo krmilnico na bližnjem drevesu), večstopenjski zaklad in zaklad z uganko, pri katerem so koordinate pridobili z odgovori na nekaj taborniških vprašanj. Na stojnici se je ustavilo tudi nekaj geolovcev, a ne toliko, kot bi se jih lahko…

Medtem pa so pod Šmarno goro potekale zadnje priprave za CITO dogodek. Ujeli smo zadnji dan, ko smo se še lahko pridružili akciji Za lepšo Ljubljano, izkoristili logistiko, ki jo je za to dala na voljo Mestna občina Ljubljana oziroma podjetje Snaga (rokavice in vreče za ločeno zbiranje odpadkov ter odvoz nabranih smeti z zbirnega mesta ob dogovorjeni uri), in hkrati pridobili aprilski CITO spominek. V dogovoru s TD Šmarna gora-Tacen in četrtno skupnostjo Šmarna gora smo se odločili, da bo zbirno mesto pri športnem igrišču v Gameljnah in da bomo pregledali in očistili bregove in (kjer bo mogoče) strugo Gameljščice. Zadnji dan pred dogodkom smo po natančnem ogledu terena načrt nekoliko spremenili.

Smetnjak je še prazen

El prezidenteju je načela živce že tabla, da je cesta v Gameljne zaprta (a je bilo to le zastraševanje nevednežev), ob pogledu na skoraj polno parkiriršče pa se mu je zameglilo pred očmi. Pomirili so ga šele udeleženci, ki so najprej stlačili svoja vozila kamor se je dalo, potem pa so nekaj mest sprostili pohodniki, ki so se vrnili z Rašice. Okoli napovedane ure se je nabrala večina udeležencev, tako da smo na teren krenili le s kakih 15 minut zamude glede na načrtovano časovnico. Eno skupino smo poslali proti Povodju z nalogo, da pobere odpadke ob cesti od zaklada Gameljščica do ribogojnice. Cesta skozi gozd je priljubljena pri sprehajalcih, tekačih in nočnih obiskovalcih, ki se želijo za nekaj trenutkov prepustiti takim in drugačnim užitkom. Tu in tam komu pade iz rok kakšna plastenka ali pločevinka, manj spretni izgubijo tudi avtomobilsko gumo ali zadnji del televizorja.

Tu smo končali, kaj pa zdaj?

Naslednjič pridemo pa pulit dresnik!

Druga skupina se je odpravila za domačijo skrivnostnega Speransa, kjer je divje parkirišče obiskovalcev Šmarne gore. Strm vzpon in spust marsikomu poženeta strah v kosti in embalaža vseh vrst leti iz tresočih rok na vse strani. Na to lokacijo smo poslali najbolj številčno skupino in tja usmerili še zamudnike, zato so že po dobri uri zahtevali dodatno delo. Vrnite se na izhodišče in se sprehodite še ob cesti po Gameljnah, se je glasil napotek. Tretja skupina, ki so jo sestavljali sami prekaljeni geolovci, nekateri celo v škornjih, pa je pregledala bregove in strugo kakih 800 m spodnjega toka Gameljščice v smeri proti sotočju s Savo. Prebijali so se čez težko prehodne bregove, oprezali po drevesih za morebitnimi neobjavljenimi zakladi, pobirali težko prepoznavne odpadke, ki so ujeti v korenine in veje leta in leta trohneče krasili bregove potoka, tu in tam potegnili celo kakšno trofejo iz struge. Najbolj zagretega ni ohladila niti pregloboka voda.

Skupinska slika z ulovom.

Do 17. ure smo se zbrali na izhodiščnih koordinatah, prešteli ulov in udeležence in dokončali formalnosti CITO izziva 2017. Iz vreč se je naredil kar zajeten kup. Nobenega dvoma ni bilo, da si je 27 ekip s skupaj 39 člani pošteno prislužilo CITO spominek. Na skupinski fotografiji nas je sicer nekaj manj. Poleg fotografa manjka še nekaj ekip, ki so jih klicali nujni opravki (ali pa so se poteple neznano kam in se čudežno spet prikazale na družabnem delu dogodka 😉). Ko smo dobili zagotovila od voznika Snaginega tovornjaka, da bo vreče s smetmi zanesljivo pobral in da nas bo o tem obvestil, smo se vsi skupaj v presenetljivo velikem številu premaknili na geolovcem znano lokacijo, kavarnico Kaval. Pobiranje smeti na vročem spomladanskem soncu je naporno. Treba je bilo nadomestiti izgubljeno tekočino in energijo. In predebatirati tekoče zadeve. Geolovske in vse druge. Glede na to, da se je večina razšla šele nekaj čez 19. uro, nam je tudi to uspelo.