Pomladna CITO sezona 2019

S koncem maja se je iztekla pomladna CITO sezona. Letos je bilo pomladni CITO spominek prvič mogoče pridobiti v trimesečnem obdobju od 1. marca do 31. maja. Sprememba je dobrodošla, saj je bilo v prejšnjih letih težko umestiti več CITO dogodkov v en sam teden, ne da bi si bili napoti. Pa tudi najboljša sezona za nekatere CITO aktivnosti v naših krajih ni nujno v tednu okoli Dneva Zemlje sredi aprila.

V pomladni CITO sezoni je bilo pri nas devet CITO dogodkov. Sezono smo letos zaradi mile zime začeli s prenašanjem žab na Žabjih večerih, ki so letos spet potekali skoraj hkrati na petih različnih krajih v Sloveniji. O tem ste, verjamemo, že vse prebrali. Nadaljevali smo s prav tako tradicionalno geolovsko udeležbo na akciji Očistimo Kranj, na kateri se geolovci odpravimo v kanjon Kokre in pobiramo, kar je v letu prinesla reka. Ali morda bolje, kar je »padlo« po bregovih, pa reka ni uspela odnesti. 😉 Smeti je na srečo vsako leto manj, je bilo pa letos kar veliko geolovcev. Tradicija nekaj velja.

Po žabah in Kranju je bilo nekaj premora za Šmarno goro in Taborniški feštival, potem pa smo se spet lotili pobiranja smeti. Tokrat na malo drugačnem dogodku na Ljubljanskem barju. Vsaj organizator je bil takega mnenja, zato je za spodbudo nekaj smeti poskril kar sam in jih označil s številkami. Prva naloga udeležencev je bila zato najti vsaj tiste smeti, ki so bile »odvržene« posebej za ta dogodek. To je v celoti uspelo, nekaj srečnikom so oštevilčene smeti na koncu po preštevanju plena prinesle tudi geolovske in praktične nagrade. Vendarle pa se je na koncu izkazalo, da je bil to čisto navaden CITO dogodek (če odmislimo uvodni klepet ob pogrnjeni mizici): tudi v krajinskem parku smo našli toliko smeti, da smo jih komaj odpeljali.

Ogrevanje

Najstrašnejši smeti (in geolovca, ki ju držita)

Zmagovalna ekipa z ulovom

Ko smeti do jeseni dokončno prekrije bujno rastlinje, je čas, da se spopademo z invazivnimi rastlinami. S tem imamo Slovenski Geocaching klub in slovenski geolovci nasploh kar veliko prakse. V okviru projekta APPLAUSE, s katerim Mestna občina Ljubljana išče nove pristope glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami, smo se lotili nasada japonskega dresnika ob Hladnikovi cesti v Ljubljani. Sprva je bilo načrtovano, da bomo z dogodkom proslavili kar Dan zmage, pa nas je vreme prisililo v to, da smo Dan zmage nad dresnikom prestavili za en teden. Na dan velike bitke pa se je majsko deževje vendarle za en popoldan ustavilo, da smo se lahko med lužami prebili do dobro namočenega rastišča. Ker je bilo geolovcev, tudi takih z mačeto, dovolj, se nasad ni predolgo upiral. Sesekljali smo ga v dobri uri, a je bila zmaga žal bolj pirova. Če nič drugega, smo se vsi skupaj še enkrat naučili, kako trdovratna rastlina je to in kako težko je izkoreniniti že tak razmeroma majhen sestoj. Vsaka taka bitka mu vzame nekaj moči, za dokončen poraz pa je treba veliko vztrajnosti.

Boja z invazivnimi rastlinami pa s tem še ni bilo konec. Teden dni kasneje se je začela serija CITO dogodkov, ki jih je v sodelovanju z različnimi naravovarstvenimi organizacijami in ustanovami organiziral Danijel oziroma dmrvos. V Krajinskem parku Ljubljansko barje smo pomagali odstranjevati kanadsko in orjaško zlato rozgo z barjanskega travnika. Za uvod in ogrevanje smo si v družbi dveh predstavnic Krajinskega parka najprej ogledali geolovcem dobro znano posebnost, barjanska okna, potem pa smo se lotili invazivne zlate rozge. Vsiljivke je bilo treba izpuliti s koreninami vred, potem pa korenine ločiti od stebel, da so stebla lahko končala na kompostu, korenine pa v ognju. S pristopom, vzdušjem, opravljenim delom in druženjem po akciji smo navdušili predstavnici parka in tudi geolovca iz Nemčije, ki si je posebej za to priložnost kupil škornje in se mu je odprl nov pogled na CITO dogodke (slaba dva tedna kasneje se je pri nas udeležil še enega).

Junija, zunaj sezone nabiranja spominkov, so bili pri nas še trije CITO dogodki: pobiranje smeti pri zavetišču v Gmajnicah z ogledom zavetišča, pobiranje smeti po Šišenskem hribu z ogledom trgovine brez embalaže Rifuzl in odstranjevanje zlate rozge z malega barja pri Trzinu. Vsi dogodki so seveda šteli za na CITO izziv 2019, v katerem nekateri zbirajo žige že na drugem kartončku.

Če potegnemo črto pod pomladno CITO sezono, lahko ugotovimo, da je na vseh dogodkih skupaj sodelovalo 46 slovenskih ekip (če štejemo še junijske, pa še štiri ekipe več), pridružilo se nam je tudi 7 ekip iz tujine. Veliko ali malo? Ni skrivnost, da bi si želeli večje udeležbe in predvsem več dogodkov zunaj osrednjeslovenske regije. Morda ostaja to izziv za jesensko CITO trimesečje, ki se začne 1. septembra.