V tokratni predstavitvi se selimo na ajdovski konec, kjer sta se naši prošnji za predstavitev odzvala člana ekipe awesomeCouple. Simpatična Primorca sta lastnika nekaj zanimivih zakladov v zaledju Ajdovščine in, kot sama pravita, sta v zadnjem času postala prava geo odvisneža. Kaj zanimivega sta še povedala o sebi in svojem geolovskem stažu, si preberite v tokratnem prispevku.
Danes so taki časi, da je sneženje v začetku februarja že novica. Za geolovce iz večjega dela države sicer prej slaba kot dobra. Vsaj glede geolova. Kdor želi najdbo brez kopanja po snegu, se bo moral odpraviti na Primorsko. Pod kraški rob, skoraj do morja. Prvi postanek sta lahko cerkvici pod črnokalskim viaduktom.
Na svetu so področja brez signala mobilne telefonije in področja, kjer je prenos podatkov v mobilnem omrežju pregrešno drag. Kdor zaklade išče predvsem s telefonom, si lahko pri geolovu v takem okolju pomaga s podporo za geolov brez podatkovne povezave. V prispevku je opisano, kako si to uredimo v eni od priljubljenih aplikacij za telefone z Androidom.
Žabec Signal si je za naslednje potovanje izbral Avstralijo. Slovenski geolovci smo se mu v mislih pridružili na dveh dogodkih, k enemu smo priložnostno pripeli še občni zbor Slovenskega Geocaching kluba (ali morda obratno). Žar na prostem smo pustili za drugič, zato pa ni manjkalo avstralskih dekorativnih predmetov, geoklepeta, zabave in prijetne družbe.
Camí de Sant Jaume oziroma CSJ je serija zakladov, ki jih je večja skupina geolovcev, zbranih pod vzdevkom GeoPelegrins, leta 2011 postavila vzdolž katalonskega odseka Jakobove romarske poti. Njihov glavni cilj je bil postaviti Katalonijo na geolovski zemljevid s serijo zakladov s kakovostnimi vsebniki. Gremo v Katalonijo?
Izvir Hublja je ena tistih naravnih znamenitosti, ki bi jih zlahka spregledali, če ne bi bile predstavljene skozi geolov. Vse tri slapove kraškega izvira je mogoče videti le v deževnem obdobju, ko je dovolj vode, a je obisk tokratnega zaklada meseca v vseh letnih časih zanimiv zaradi učne poti ob Hublju, ki jo morate prehoditi za uspešno najdbo.
Ponovno smo pridobili nekaj številk o geolovski dejavnosti v Sloveniji. Nekaj z brskanjem po vsem dobro znanem statističnem portalu, nekaj pa so nam jih posredovali kar s sedeža igre. V mnogih statističnih kategorijah smo zaostali za letom prej, vseeno pa smo prepričani, da se je v slovenski geolovski skupnosti lani dogajalo kot še nikoli doslej. Torej res ni vse v številkah.
Projekt APE zakladi so del geolovske zgodovine. Leta 2001 jih je bilo za promocijo filma Planet opic postavljenih štirinajst, a jih je večina kmalu izginila. Zadnjih nekaj let je bil aktiven le še zaklad v Braziliji, poleti 2017 pa je bil, potem ko so našli originalni vsebnik, obnovljen tudi arhiviran zaklad v bližini Seattla. V prispevku nekaj o zgodovini teh zakladov in jesensko-zimskem obisku.
Za tokratno predstavitev smo poprosili Matjaža, morda edinega geolovca pri nas, ki se vam lahko predstavi z “NiSEM geolovec” in mu ne morete ugovarjati. Glava mariborske ekipe NiSEM pravi, da so žal zlata leta mariborskega geocachinga zamudili, a jih je ta aktivnost kljub temu tako prevzela, da jim je postala način življenja.
Larsova srečanja na Starem Ljubelju so postala legendarna, še preden so postala tradicionalna. Letos, ko je tradicija postala tudi uradna, se je organizatorju končno uspelo zmeniti za sneg in dodati še tisto manjkajočo piko na i. Udeležba z obeh strani meje je bila tokrat še večja, koča pa že skoraj pretesna. Za konec pa še sankanje v dolino. Nekateri so preživeli pester dan …
Zaklad meseca – Tool-Moons by jpavli
30. 7. 2025
Frau Potter, prva častna članica SGK
2. 2. 2025
Sva geolovca! Poznate naju pod vzdevkom … Enra13
21. 10. 2016
Sem geolovec! Poznate me pod vzdevkom … Dmrvos
14. 8. 2015
Komentarji na prispevke