Kategorija: Namig za izlet

Včasih ni nič narobe, če pogledamo čez planke. Pa ni treba prav daleč. Že dober streljaj od domače meje, tam na sredi Istrskega polotoka bomo našli pravi zaklad. Naravno čudo, ki ima po drugi strani res nenavadno ime. Grdo selo je dalo ime potoku, ki na svoji poti pada preko skalnih pregrad, poraščenih z mahom, se vrtinči v kamnitih loncih in nas pušča odprtih ust.

Viševnik, priljubljeni razglednik nad Pokljuko, je lepo obiskati v vseh letnih časih. Tudi jeseni, ko se macesni obarvajo v petdeset, če ne še več odtenkov rumene. Na vrhu seveda čaka zaklad že kar častitljive starosti, saj ga je postavil eden slovenskih geolovskih pionirjev. O razgledu, ki očara, pa itak ni treba izgubljati besed.

Sneg je skopnel, zdaj je čas, da si postavimo višje cilje. Eden takih je Vrtača. Mejna gora s sosednjo Avstrijo je čudovit razglednik, v teh časih pa marsikje tudi pravi botanični paradiž. Na vrhu čakata kar dve vpisni skrinjici, geolovci pa poiščemo še tisto tretjo, za katero vemo samo mi.

Vremščica. Cvetoči hrib, ki na prepišnem mestu ponuja razglede na vse strani. Vredna obiska, vredna vsake stopinje, rahlega napora. Zaklad na vrhu je bil postavljen že davnega leta 2007, ko je bila ekipa, ki ga je pripravila, še pol manj številčna. Pa razveseljuje geolovce še danes.

Galetovec je vrh na jugovzhodnem delu Pokljuške planote. Čeprav je kot vrh neizrazit, se ponaša z izjemnim razgledom, ki seže od Jesenic na eni do skoraj Kranja na drugi strani, obzorje pa zapira mogočna pregrada Karavank. Na vrhu, na katerega vodijo nezahtevne poti, čaka tudi škatlica…

Majhen, komaj izraziti vršiček nad Zelenico ima kopico imen, a se dandanes se še najbolj uporablja tisto, ki ga je dobil skorajda slučajno. Triangel je bilo namreč ime žičnice, ki je pripeljala skoraj do sedla pod vrhom. Priljubljen je v vseh letnih časih. Z vrha se lahko razgledate po gorah v okolici in pokukate čez mejo k sosedom, seveda je na njem tudi zaklad.

Danes so taki časi, da je sneženje v začetku februarja že novica. Za geolovce iz večjega dela države sicer prej slaba kot dobra. Vsaj glede geolova. Kdor želi najdbo brez kopanja po snegu, se bo moral odpraviti na Primorsko. Pod kraški rob, skoraj do morja. Prvi postanek sta lahko cerkvici pod črnokalskim viaduktom.

Ob omembi partizanske zdravnice Franje se večina usmeri proti Cerknemu in legendarni bolnici, ki nosi njeno ime. Tokratni namig vas bo odpeljal v čisto drugo smer. Izhodišče bo v Nemški vasi pri Ribnici, kjer je bila Franja rojena, reševanje večstopenjskega zaklada pa vas bo pripeljalo v višave, kjer je, tako zatrjuje dr.gumpi, lepo tudi pozimi. Kar verjemite mu!