Dejstvo je. Če hočemo kaj videti, se moramo vzpeti visoko. Najdlje sega pogled, če se pozvpemo najvišje, a včasih to niti ni cilj. Panoramo, ki bo magnet za všečke, ponujajo tudi lažje dostopni cilji. Kot na primer Srednji vrh, vršiček, ki je obdan z očaki Karavank. Na eni strani je masiv Begunjščice, na drugi, čisto blizu, Vrtača. Na tretji, le nekoliko dlje, prvak te gorske verige, ki razmejuje sončno in senčno stran Alp. Na vrhu pa je tudi Razgled.
Novice so si čez poletje vzele nekaj premora, ki se je zavlekel v koledarsko jesen, zdaj pa se znova vračajo. Trditev, zapisana na sledljivčku s slike, seveda ni prav posebna novica. To že vemo. Česar še ne vemo in kar ste spregledali čez poletje, pa preberite v prispevku.
Gotovo ste se še kot bunkelj kdaj peljali po regionalni cesti iz Ljubljane v Kočevje. Mostu čez zaraščeno grapo kak kilometer pred Turjakom najbrž niste niti opazili. V grapi se, poleg zaklada seveda, skriva eden tistih skritih biserov, za katere geolovci pravimo, da jih nikoli ne bi odkrili brez geolova. Pa še res je.
Za geolovce bi v Bohinju težko rekli, da nimajo tam kaj iskati. Vsaj za večino bohinjskih zakladov to drži. Pri nekaterih pa res ni kaj iskati, pa so kljub temu vedno znova najdeni. Gre za kak starodavni urok jezera ali za kaj bolj vsakdanjega? Na primer za bolečino, ki jo nekateri geolovci začutijo v drobovju, ko bi se morali sprijazniti, da zaklada ni več in bo treba vpisati DNF.
Avgust gre h koncu, pa še nismo prebrali ničesar o dopustniških dogodivščinah štajerskega geolovca. Mu začenja popuščati geolovska vnema? Ali je vsled epidemije ostal na bregovih domače Drave? Preberite ta prispevek, pa boste dobili odgovore. Zdi pa se, da se vendarle malo mehča. Zadnjič, ko je pisal o geolovu na jadranskih otokih, je ure in ure pešačil po vročem soncu za en FTF.
Poročil o počitniških geolovskih dogodivščinah zunaj domovine je zadnje čase bolj malo. Le kaj bi lahko bil vzrok? Tu in tam pa se kdo vendarle kam odpravi, preživi in pride nazaj povedat, kako je bilo. Druga najštevilčnejša ljubljanska ekipa je doživela in preživela dolg večstopenjski zaklad Jumanji v nizozemski džungli. Ne berite, če se vam zdita Kričač in Ljubljanski vodnjaki prevelik izziv…
V ponedeljek, 2. avgusta, se prične nov izziv nabiranja spominkov Osvajamo vrhove (Reach the Peak). Za spominke se bo treba virtualno – z iskanjem zakladov in vpisovanjem najdb – povzpeti na najvišje gore sedmih celin. Do marca prihodnje leto vsak mesec ena gora in dva spominka. Slovenski geolovci pa lahko sodelujete tudi v izzivu Osvajamo Triglav!
Dirka sledljivčkov 2020 se je zaključila sredi lanskega decembra. Potovanja za večino dirkačev pa s tem ni bilo konec. Prav nasprotno, nekateri so po zaključku dirke prepotovali osupljivo razdaljo. Če bi bilo dirke konec danes, bi bil razplet na vrhu drugačen. Kdo se je prebil na vrh? Komu je šlo najbolje v zadnjega pol leta? Preberite…
Slovenski izumitelj Janez Puhar je sredi 19. stoletja prvi na svetu posnel obstojne fotografije na steklu. Tega ne vedo vsi. Predvsem Francozi se najraje naredijo Francoze in kot prvega slavijo svojega rojaka. Morda jih bo spreobrnil obisk zaklada meseca junija, ki je bil postavljen pred slabim letom za fotografski dogodek v Kranju.
Preko Mure, preko Drave, poje Vlado Kreslin. Muro za danes pustimo v njeni strugi in si oglejmo dogajanje na Dravi. Kdo bi veslal po njej sredi poletne pripeke? Ribič? Opazovalec ptic? Ali morda morda geolovec na lovu za na novo objavljenimi zakladi, ki se je tudi vrnil, povedal in zapisal, kako je bilo?
Zaklad meseca – Rudolph’s TB place by AljoNeja
23. 12. 2025
Zaklad meseca – Tool-Moons by jpavli
30. 7. 2025
Sva geolovca! Poznate naju pod vzdevkom … Sepet9
16. 6. 2017
Sem geolovec! Poznate me pod vzdevkom … dr.gumpi
4. 12. 2015
Komentarji na prispevke